Zgodovinar dr. Božo Repe nas prepričuje: »Rupnik je vojni zločinec in vojni zločini ne zastarajo, zato tovrstni primeri ne morejo biti zaprti z razveljavitveno sodbo.« Razložite nam, prosim, nevednežem in dvomljivcem, katera zgodovina ga bo ohranila kot vojnega zločinca. Novodobni »zgodovinarji« so zelo aktivni. Še Dimitrij Rupel na primer v svojem zadnjem članku (SP Dela, 11. januarja) zapiše, ko govori o Slovencih med drugo svetovno vojno: »Mnogi so se upirali okupatorski/državni organizaciji in prevzeli nekakšno uporniško identiteto…« Med te upornike pa skupaj našteje partizane, četnike in domobrance.
Da sta dvom in negotovost še večja, nam pravni strokovnjaki razlagajo, da do ponovnega sojenja Rupniku sploh ne more priti, in dopuščajo možne posledice: rehabilitacijo, vračanje premoženja potomcem itd. Se vam ne zdi, da je vse skupaj res nesprejemljiva farsa? Saj veste, kako je v primeru škofa Rožmana.
Niso nas samo (brez naše privolitve) spravili v neoliberalizem, razprodali skupno premoženje, obogateli in ustvarili reveže, zdaj nam jemljejo in potvarjajo še zgodovino. Opozarjam, da smo odgovorni, ker to prenašamo in kar molčimo.
Če se vrnem k razmišljanju o nenaključnem dogajanju. Iz službe za odnose z javnostmi vrhovnega sodišča Republike Slovenije so pojasnjevali: »Vrhovno sodišče ob tem odločno zavrača nekatere namige, da je šlo pri navedeni zadevi za časovno 'tempirano' odločitev, saj se pri svojem delu ne zgleduje po datumih različnih obletnic in zaznamovanj različnih zgodovinskih dogodkov…« So ciljali na pisanje nekega kolumnista, da je bil namen ravno zdaj podžgati medsebojne strasti, da državljani ne bi razmišljali o nekompetentni vladi, ali na kaj drugega? V zvezi s tem jih sprašujem: kako lahko pojasnite, da ste sodbo, ki je bila sprejeta (tako sem brala) že pred tremi meseci, obelodanili ravno zdaj (in ne prej) pred proslavo v Dražgošah? Tudi »nacionalka« je čisto po naključju postavila pogovor z Janšo in intervju Jožeta Možine proslavi ob bok. Oprostite, sem pozabila, vse skupaj je samo »uravnoteženje«.
Načelno se gotovo strinjam, da je treba morebitne krivice popravljati, in dopuščam možnost, da je politika sprejemala različno zakonodajo v dobri veri. Vseeno pa je nekaj hudo narobe, ker se dogaja, da so največji kriminalci na koncu oproščeni ali pa kriminalna dejanja zastarajo. Še hujša se mi zdi možnost, da je vojni zločinec nazadnje rehabilitiran, pa o njegovih grozodejstvih nesporno sporoča zgodovina. Naša in tuja.
Ste prebrali izjavo Judovskega kulturnega centra v Ljubljani, ki z ogorčenjem in zaskrbljenostjo jemlje na znanje odločitev vrhovnega sodišča?
Polona Jamnik, Bled
