Srednja ekonomska in trgovska šola Brežice si že več kot desetletje prizadeva, da bi pridobila programa bolničar in zdravstvena nega, a neuspešno. Ministrstvo za šolstvo je neomajno in je decembra njihovo vlogo ponovno zavrnilo. Toda v Posavju so prepričani, da zadoščajo vsem pogojem, tudi potrebe po tovrstnem kadru so v regiji vse večje, pravijo.
»Posavje kot obmejna regija je z vidika ponudbe srednješolskih programov močno deprivilegirano. Skoraj 50 odstotkov naših dijakov se vozi na šolanje v druge regije, kar je največ med vsemi regijami v državi,« pravi direktorica Ekonomske in trgovske šole Brežice Mojca Tomažin. Kot pojasnjuje, so glavni argumenti ministrstva, ki jih poslušajo že desetletje, da ne želijo spreminjati in širiti mreže srednjih šol, pa da so tovrstni kadri nezaposljivi, saj da jih je na zavodu za zaposlovanje dovolj, in podobno. »Njihove trditve vedno ovržemo s konkretnimi podatki in argumenti, pa kljub temu programa ne dobimo,« pravi.
Šolska stavba napol prazna
Prostora imajo dovolj, šola je napol prazna, saj se je na njej nekoč šolalo tudi do 800 dijakov, danes 299. Z obstoječim kadrom lahko po besedah Tomažinove izvajajo večino programa. »Nekaj kadra bi potrebovali le za specialne vsebine, morda kakšno diplomirano medicinsko sestro, ki pa bi jo brez težav dobili v našem okolju. Najpomembnejši pogoj pa so seveda dijaki. Prepričani smo, da bi brez težav napolnili po en oddelek bolničarja in zdravstvene nege. Ta kader bi bil glede na kazalnike zavoda za zaposlovanje zagotovo zaposljiv, v prihodnosti zaradi staranja populacije še toliko bolj.«
Da so pripravljeni pomagati pri izobraževalnem procesu, potrjuje direktorica Splošne bolnišnice Brežice Anica Hribar. »Naša bolnišnica je že vrsto let učna ustanova in ponuja možnost praktičnega usposabljanja na vseh ravneh izobraževanja, od srednješolskega do univerzitetnega. Si pa zelo želimo, da bi pridobili oba srednješolska programa, saj bi bil to 'bazen' za nov kader, ki ga potrebujemo tudi v bolnišnici.« Kot dodaja, imajo v bolnišnici ustrezno usposobljene ljudi, ki lahko opravljajo mentorsko delo tako za srednješolske kot univerzitetne programe, nekaj zaposlenih že predava na šolah v sosednjih regijah.
Polovica posavskih dijakov se vozi v druge regije
Podatki ministrstva za šolstvo, ki jih je predstavila socialna delavka na šoli Alenka Pečnik Kranjec, kažejo, da je spodnjeposavska regija daleč najbolj podhranjena z vidika razpisanih mest. »Indeks je 0,86, kar pomeni, da je v regiji razpisanih občutno manj mest, kot imamo učencev v devetih razredih. Sosednji jugovzhodna in savinjska regija imata indeks 1,72 oziroma 1,39, osrednjeslovenska pa 1,27. Torej imajo bistveno več razpisanih mest, kot je v regiji dijakov.« Podatki tudi kažejo, da se dobrih 45 odstotkov posavskih dijakov vozi v šolo v druge, večinoma sosednje regije. »Pa ne zato, ker se v regiji ne bi hoteli šolati, ampak zato, ker ni ustreznih programov, v katere bi se lahko vpisali.«
Kot dodaja, se je trend odhajanja dijakov v druge kraje v zadnjih treh letih sicer nekoliko zmanjšal zahvaljujoč temu, da so na brežiški srednji šoli pridobili program predšolske vzgoje, na šolskem centru Krško - Sevnica program strojni mehanik ter na brežiški gimnaziji športni oddelek. »Vse to lepo kaže, da dijaki ostajajo v regiji, če imajo v domačem okolju na voljo primerne programe,« dodaja Pečnik-Kranjčeva. Po njenih podatkih se v programih zdravstvene nege in bolničarja v drugih regijah vsako leto izobražuje za en oddelek posavskih dijakov.
Tudi podatki območne službe zavoda za zaposlovanje kažejo, da potrebe po kadrih s področja zdravstva in socialnega varstva rastejo in predstavljajo okoli devet odstotkov vseh potreb v širši regiji. »V veliki meri dijaki opravljajo prakso v krajih, kjer se izobražujejo. Dobre kadre namreč delodajalci vežejo nase že v času študija, okolje jih tako zadrži,« pravi direktorica območne službe Saša Mohorko.
Potrebe po kadrih vse večje
Da so potrebe po tovrstnih kadrih v regiji velike, kaže tudi izkušnja Carmen Rajer, vodje pilotnega projekta integrirane oskrbe Most in vodje pomoči na domu v občinah Krško in Kostanjevica na Krki. »V enem letu smo v okviru projekta Most zapolnili vse zmogljivosti in glede na število zaposlenih ne moremo več sprejemati novih upravičencev do dolgotrajne oskrbe. Vse to kaže, kako nas demografija prehiteva.«
Da v regiji potrebujejo oba programa, so enotne vse posavske občine. »Smo edina regija, ki ima bolnišnico, nima pa tovrstnih izobraževalnih programov,« pravi brežiški župan Ivan Molan. Po njegovem mnenju je skrajni čas, da država končno prisluhne Posavcem in jim omogoči izvajanje izobraževalnih programov, ki bodo hkrati omogočili tudi višji standard prebivalcem. Nenazadnje dijaki s prevozi izgubijo ogromno časa, za družine pa to pomeni tudi nepotrebne stroške.
