Kimia Alizadeh je stara 21 let, v športno zgodovino pa se je zapisala leta 2016, ko je kot prva Iranka osvojila olimpijsko medaljo. Bron v tekvondoju je za zdaj edina olimpijska medalja, ki jo je za Iran osvojila ženska, a kot pravi dobitnica, je iranska islamska republika njen uspeh skušala izkoristiti za lastno propagando.

Kot je zapisala na družbenem omrežju instagram, je sama zgolj ena od milijonov zatiranih žensk v Iranu. Dodala je, da je bilo vse, kar je v preteklosti zapisala, napisano po naročilu države. »Vsak stavek, ki so mi ga naročili, sem ponovila. Nihče od nas jim ni pomemben, za njih smo samo orodje,« je zapisala športnica. Čeprav je vlada s pridom izkoriščala njen športni uspeh, naj bi jo državni funkcionarji ves čas poniževali in ji govorili, da se za žensko ne spodobi tovrstno raztegovanje nog.

Tsunami izginila v času politične napetosti

Iran je tako prejšnji teden najprej pretresla novica o športničinem izginotju, politiki pa so zanj okrivili nekompetentne uradnike, ki dopuščajo, da »človeški kapital beži« iz države. Tamkajšnja tiskovna agencija je pozneje sporočila, da se je športnica preselila na Nizozemsko ter da bo tekmovala na prihajajočih olimpijskih igrah v Tokiu, vendar ne pod iransko zastavo.

Kimia Alizadeh je sicer v Iranu znana tudi kot Tsunami, njen prebeg pa so oblasti najprej zanikale. Predsednik iranske tekvondo zveze Sajed Mohamed Pouladgar je sprva zatrdil, da je športnica na dopustu skupaj s svojim očetom in trenerjem, ter da je potovanje plačala iranska vlada. Njeno »dopustovanje« v Evropi naj ne bi bilo politično motivirano.

A športnica vztraja, da je odšla za vedno. »Moja težavna duša ne sodi med umazane gospodarske vezi in tesno prepletene politične lobije. Mene zanima zgolj tekvondo, moja varnost ter srečno in zdravo življenje.« Odločitev, da odide, naj bi bila zanjo težja, kot bi bilo osvojiti olimpijsko zlato, vseeno pa dodaja, da bo ostala hči Irana, kjer koli že bo.

Kaj vse je v ozadju njenega prebega, še ni jasno. Napetosti se v državi stopnjujejo vse od ameriškega atentata ter nenamerne sestrelitve ukrajinskega letala, prav tako zaostreni so odnosi z ZDA. Morgan Ortagus iz ameriškega State Departmenta je ob prebegu športnice dejal, da bo Iran v prihodnje izgubil še več močnih žensk, če se v državi ne bodo naučili, da jih je treba opolnomočiti in podpirati.

Olimpijski komite še ni odločal

Nizozemska je potrdila, da Alizadehova že nekaj tednov trenira pri njih, to pa je potrdil tudi njen novi trener Mimoun El Boujjoufi, ki je dejal, da je bila Alizadehova resda na dopustu na Nizozemskem, a da sta se s partnerjem nato odločila, da se v Iran ne vrneta. Kot je dejal, je športnica pri njih seveda dobrodošla, saj se zavedajo njene vrednosti, zaradi katere bo odlična pridobitev za nizozemski tekvondo. Ali je športnica zaprosila za azil, še ni znano.

Alizadehova si sicer želi na olimpijskih igrah v Tokiu tekmovati pod zastavo, ki ni iranska, a to utegne biti preveč zapleten postopek, da bi ga razrešili do julija oziroma avgusta. Kot poročajo tuji mediji, naj mednarodni olimpijski komite še ne bi prejel nobene prošnje iranske športnice.

Po olimpijskih pravilih lahko športnik ali športnica z dvojnim državljanstvom sam oziroma sama izbere, za katero državo bo nastopal oziroma nastopala, a pri tem obstajajo nekatere omejitve. Ena od njih je, da so morala miniti vsaj tri leta od zadnjega velikega tekmovanja, tako regionalnega kot globalnega, na katerem je športnik ali športnica zastopala svojo državo. Alizadehova je na azijskem prvenstvu leta 2018 dobila bronasto medaljo. Hkrati pa je možno, da upravni odbor mednarodnega olimpijskega komiteja čakalno obdobje skrajša v soglasju z nacionalnim olimpijskim komitejem in relevantno mednarodno športno zvezo. Stvar je tako teoretično izvedljiva, a se utegne zaplesti pri soglasju iranskega olimpijskega komiteja. V primeru, da bi Alizadehova zaprosila za azil na Nizozemskem, bi lahko tekmovala za begunsko olimpijsko ekipo, kot smo to lahko videli leta 2016, ko je 10 begunk in beguncev tekmovalo pod olimpijsko zastavo.

Alizadehova je sicer že tretja iranska športnica, ki je v zadnjih mesecih naznanila, da ne bo več zastopala svoje države na mednarodnih tekmovanjih. Prejšnji mesec je iranska šahovska zveza objavila, da njihov Alireza Firouzja ne bo več zastopal Irana na šahovskih tekmovanjih zaradi neuradne prepovedi iranskih športnikov in šahistov, da tekmujejo proti izraelskim tekmovalcem. Judoist Saeid Mollaei pa se pred štirimi meseci iz varnostnih razlogov ni več vrnil v Iran, saj ni upošteval navodil državne judoistične zveze, da se umakne iz tekmovanja, da bi se izognil dvobojem z Izraelci. Mollaei je nato dobil mongolsko državljanstvo. Ker Iranka Shohreh Bayat na šahovskem turnirju v Vladivostkovku, kjer je v vlogi sodnice, ne nosi naglavne rute, se je znašla v težavah in se verjetno ne bo mogla vrniti v domovino.