Hasan je iz Maroka. Stoji na eni glavnih prometnic in prodaja higienske robčke. Proizvaja jih Violeta, podjetje iz zahodne Hercegovine, o čigar gospodarju kroži simpatična anekdota, pripoveduje jo prijatelj iz teh krajev: »Skrivnost njegovega uspeha je kava. Vsako jutro pride v isti lokal, spije kavo, prebere časopis in reče, da bo plačal. Izvleče bankovec za 500 evrov, natakar pravi, da nima drobiža, in on nikoli ne plača. Zato ima milijone.« Balkanska prebrisanost je pogosto lahko tudi predstava: podjetnik se je verjetno dogovoril z lastnikom lokala in plača mu, ko nihče ne vidi, razlog tega rituala pa je, da malce podžge ljudi in zgodbo o sebi.
Tam, kjer narava ni razkošna in bujna, cvetijo zgodbe. In tudi Hasan in jaz imava mali ritual. On pravi »esselamu aleykum«, jaz pa, ki se sicer tako ne pozdravljam ...
Za letošnji kulturni praznik, ta veliki Prešernov nekrofilski dan, bi moral biti v Sloveniji, in res sem bil Sloveniji. Fair enough, bi se reklo: že...
Po odločitvi, s katero je Vrhovno sodišče Republike Slovenije zaradi proceduralnih napak razveljavilo sodbo Vojaškega sodišča Četrte armade z dne 30....
