Potem ko je iranski režim v soboto priznal, da je ukrajinsko potniško letalo nad Teheranom v sredo pomotoma sestrelila iranska raketa, so se na ulice zgrnili študentje in dva dni protestirali proti prikrivanju resnice o strmoglavljenju boeinga ter zahtevali odstop državnega vodstva z vrhovnim verskim voditeljem Alijem Hamenejem na čelu. O protestih so poročali tudi nekateri iranski državni mediji.
Sprva so se ljudje v soboto v iranski prestolnici zbrali zato, da bi se poklonili 176 žrtvam v letalu, med katerimi je bila več kot polovica Irancev. Potem pa se je shod počasi stopnjeval in spremenil v proteste proti vladi z zahtevo po sodnem pregonu odgovornih za sestrelitev letala in tudi tistih, ki so zadevo prikrivali. Iran je namreč tri dni kategorično zanikal odgovornost, čeprav je revolucionarna garda oblastem po lastnih navedbah že v sredo sporočila, da je sestrelitev zakrivil njen vojak. Hitro po nesreči so na prizorišču strmoglavljenja opazili bagre, zato so se porajale trditve, da skuša režim odgovornost prikriti.
Trump tvita, da je na strani Irancev
Policija je v soboto študente razgnala s solzivcem, protesti pa so se danes nadaljevali tudi v nekaterih drugih iranskih mestih. V Teheranu so se pojavile zahteve po odstopu vladajočih in vzkliki »Smrt diktatorju«, pri čemer so mislili na Hameneja. Po poročanju BBC so protestniki podobno kot novembra vzklikali: »Naš sovražnik niso ZDA, naš sovražnik je tu, pri nas!«
Ameriški predsednik Donald Trump je na twitterju posvaril iranski režim, da ne sme priti do še enega pokola mirnih demonstrantov in ukinitve interneta. Pred osmimi tedni je namreč iranski režim množične proteste zadušil z več sto mrtvimi in s prekinitvijo interneta. »Pogumnemu iranskemu ljudstvu, ki že dolgo trpi, sporočam, da sem na vaši strani,« je na twitterju še zapisal Trump. V resnici je danes večina Irancev večkrat lačna kot sita predvsem zaradi vse hujših ameriških sankcij, pri čemer so ZDA prisilile k njihovemu spoštovanju tudi druge države sveta.
Britanski zunanji minister Dominic Raab pa je protestiral pri iranskih oblasteh, ker je policija v Teheranu v času sobotnih protestov za eno uro pridržala britanskega veleposlanika z obtožbo, da je hujskal k protestom. Veleposlanik se je sicer udeležil počastitve spomina na 176 žrtev, ne pa več protivladnih protestov.
Kanadski premier Justin Trudeau, ki se je v petek srečal z družinami 57 žrtev z dvojnim državljanstvom, iranskim in kanadskim, je od Islamske republike zahteval, da podrobno pojasni katastrofo in prevzame vso odgovornost za sestrelitev letala, tudi finančno. Podobno zahtevo je podal ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski.
Iran del krivde pripisuje ZDA
Iranske oblasti so del krivde za sestrelitev hotele pripisale tudi Združenim državam. Predsednik države Hasan Rohani je sicer dejal, da Islamska republika Iran globoko obžaluje to katastrofalno napako, a zunanji minister Džavad Zarif je dodal, da je v katastrofo peljala »človeška napaka v času krize, ki jo je povzročil ameriški avanturizem«.
ZDA so namreč 3. januarja v raketnem napadu pri letališču v Bagdadu ubile iranskega poveljnika posebnih enot revolucionarne garde Kasima Sulejmanija, enega najbolj priljubljenih Irancev. Teheran je odgovoril v sredo z raketnimi napadi na oporišči v Iraku, kjer so ameriški vojaki. Žrtev ni bilo, iranska protizračna obramba pa je bila v stanju polne pripravljenosti v pričakovanju mogočega ameriškega napada in je očitno pomotoma sestrelila potniško letalo.
