Deset dni po začetku predsedovanja Hrvaške Evropski uniji je bila v Zagrebu na delovnem obisku celotna evropska komisija s predsednico Ursulo von der Leyen na čelu. Komisija in hrvaška vlada sta razpravljali o ključnih temah v Uniji v prihodnjih šestih mesecih, kjer nameravata ekipa von der Leynove in vlada Andreja Plenkovića posebno tesno sodelovati.
»To je zgodovinski trenutek za Hrvaško in tudi poseben trenutek za komisijo. Naš uspeh je odvisen od vašega uspeha,« je v pogovorih premierju Plenkoviću vlogo hrvaškega predsedstva pri iskanju kompromisov pri številnih odprtih vprašanjih Evropske unije opisala von der Leynova.
Plenković: Najpomembnejši dosje je proračun
Sprejemanje zakonodaje o ključni usmeritvi nove evropske komisije, zelenem dogovoru, bo na vrhu prioritet sodelovanja med Brusljem in Zagrebom.
Evropska komisija bo že naslednji teden predstavila podrobnosti, kako bo hitrejši prehod na zeleno gospodarstvo financiran iz evropskih sredstev. Poleg investicijskega načrta EU bo komisija predstavila še sklad za pravičen prehod. Z njim se bo sofinanciralo tranzicijo tistih držav članic, ki jih v primerjavi z drugimi do trajnostno naravnanih gospodarstev čaka zahtevnejša pot. Kot je pojasnila predsednica komisije, bo sklad financiran s svežim evropskim denarjem, a bo za investicije v zeleno gospodarstvo potreben tudi zasebni kapital. »Imamo visokoleteč cilj, da želimo postati ogljično nevtralni do leta 2050. Če ga želimo doseči, moramo ukrepati zdaj,« je dejala von der Leynova in kot ključno nalogo navedla sprejemanje ustrezne zakonodaje za zeleni dogovor na evropski ravni.
Plenković je kot najpomembnejši dosje omenil pogajanja o novem večletnem evropskem proračunu EU za obdobje 2021–2027. Pogajanja so po zadnjem finskem predlogu zastala, saj s ponujenim kompromisom niso bile zadovoljne niti največje neto plačnice v evropski proračun, ki si po brexitu želijo manjših prispevkov, niti države neto prejemnice, ki ne želijo zmanjšanja kohezijskih sredstev. Plenković je zagotovil, da bo hrvaško predsedstvo poskušalo storiti vse, da bi našli pravo ravnotežje med tradicionalnimi politikami, kmetijstvom, kohezijo in modernizacijo. »Računamo na Hrvaško, da bo pomagala oblikovati konsenz,« je glede iskanja dogovora o proračunu dejala von der Leynova in poudarila, da bo nov proračun ključnega pomena za financiranje zelenega dogovora in nadaljnje manjšanje razlik med državami članicami.
Želja za zagon pristopnih pogajanj
Pomemben premik si Plenković in von der Leynova obetata tudi pri ponovnem zagonu širitvenega procesa na zahodni Balkan. Oba sta se po lanskem francoskem vetu zavzela za začetek pristopnih pogajanj s Severno Makedonijo in Albanijo. Ta premik je še v čakalnici, saj Francija želi spremeniti metodologijo ocenjevanja napredka v pristopnem procesu. Von der Leynova je napovedala, da bo komisija še pred zagrebškim vrhom voditeljev EU in zahodnobalkanskih držav, ki bo potekal maja, predlagala novo metodologijo. To bi se utegnilo zgoditi že konec januarja.
Ne glede na nov predlog metodologije pa je von der Leynova prepričana, da zaradi tega ne bi smel nastati zastoj pri odpiranju pridružitvenega pogajalskega procesa s Severno Makedonijo in Albanijo. Oba procesa – sprejemanje nove metodologije in odpiranja pogajanj z državama – bi po njeni oceni morala potekati vzporedno.
Ali se bo Uniji dejansko uspelo dogovoriti o začetku pristopnih pogajanj s Skopjem in Tirano na evropskem svetu marca ali pozneje na zagrebškem zahodnobalkanskem vrhu, ostaja odprto. Francoski predsednik Emmanuel Macron je sicer pred dnevi zatrdil, da si želi uspešnega vrha v Zagrebu, hkrati pa je dodal, da je nova metodologija pristopnega procesa prvi pogoj za začetek pristopnih pogajanj z državama.
