Uspeh so jih stala predvsem številna nihanja v igri, ki so se za problematična izkazala že na pripravljalnih obračunih proti Nizozemski in so jih spremljala skozi ves turnir. Ta je bil s svojim tekmovalnim sistemom z le enim dnevom premora do vseh udeležencev neizprosen in nečloveški, zato ni presenečenje, da je brez olimpijske vozovnice ostala tudi aktualna evropska prvakinja Srbija. Nastop na olimpijskih igrah si je na koncu priigrala reprezentanca, ki se je lahko oprla tudi na rezerviste, kar pa je pri Sloveniji z majhnim bazenom vrhunskih igralcev prej izjema kot pravilo. Selektor Alberto Giuliani na najpomembnejših obračunih odbojkarjem s klopi ne ponudi veliko igralnega časa, kar se je za težavo izkazalo že na zadnjem evropskem prvenstvu, ko so nosilcem zaradi izčrpanosti pošle moči v finalu.
Po dveh osvojenih srebrnih odličjih na evropskem prvenstvu, premiernem nastopu na mundialu in uvrstitvi v elitno v ligo narodov je bila sicer za številne reprezentante to zadnja priložnost, da uresničijo otroške sanje in v svoj repertoar dosežkov dodajo udeležbo na najprestižnejšem športnem dogodku na svetu. V zdajšnji zasedbi slovenska vrsta čez štiri leta namreč zagotovo ne bo več nastopala. Njen najstarejši član Mitja Gasparini bo letos dopolnil 36 let, Dejan Vinčić in Alen Pajenk 34, tri desetletja ali več let pa štejejo tudi kapetan Tine Urnaut, Gregor Ropret in Alen Šket. Za debi slovenske odbojke na olimpijskih igrah bo moral tako poskrbeti mlajši rod igralcev, pri katerem si posebno omembo zasluži Rok Možič, ki je s sedemnajstimi leti odlično izkoristil ponujeno priložnost in bil najprijetnejše presenečenje turnirja v Berlinu.
