SDS je od časopisne hiše zahtevala javno opravičilo za objavo članka z naslovom Denar iz Patrie ni končal pri Janezu Janši, temveč v njegovi stranki SDS, ki je bil novembra 2009 objavljen v časniku. Prav tako je SDS zahtevala povrnitev škode, ki ji je kot politični stranki nastala zaradi okrnitve ugleda in dobrega imena. O odločitvi višjega sodišča, s katero je bil zavrnjen zahtevek za javno opravičilo, je ustavno sodišče že odločalo, in sicer je sodbo razveljavilo in jo vrnilo višjemu sodišču v novo odločanje. V tem primeru pa je presojalo o delu, v katerem je bilo časopisni hiši naloženo plačilo odškodnine.

Nosilno stališče vrhovnega sodišča je bilo, da »«svoboda novinarskega izražanja ne more ščititi tudi zavestno neresničnih trditev o dejstvih, ki posegajo v ugled kake osebe, čeravno je okrnjen ugled politične stranke in so meje svobode izražanja v tovrstnih razpravah široke««, so spomnili na ustavnem sodišču. Ustavno sodišče je ustavno pritožbo zoper to sodbo zavrnilo. V izhodišču svoje presoje je poudarilo, da »novinarska svoboda izražanja uživa posebno varstvo, vendar njeno izvrševanje vključuje tudi dolžnosti in odgovornosti«. V okviru teh dolžnosti in odgovornosti se predpostavlja, da gre za delovanje novinarjev v dobri veri pri širjenju objektivnih, verodostojnih in preverjenih informacij in dejstev, ki zadevajo razpravo v javnem interesu. »Novinarska svoboda torej pomeni svobodo odgovornega iskanja resnice,« so navedli na ustavnem sodišču.

Stališče vrhovnega sodišča pomeni, da mora sodišče glede na konkretno ugotovljene okoliščine primera zavarovati pravico tožnice do ugleda. »Omejitev svobode izražanja zaradi varstva ugleda drugega se v takem primeru izkaže kot nujna v demokratični družbi,« so navedli.

Po presoji ustavnega sodišča je prisojena odškodnina, ki ji očitno ni mogoče pripisati kaznovalne narave, kot sankcija zaradi kršitve pravice do ugleda sicer omejujoča za uresničevanje pravice do svobode izražanja. Vendar je vrhovno sodišče po mnenju ustavnih sodnikov navedlo zadostne razloge, ki utemeljujejo, da je v okoliščinah primera nujna v demokratični družbi in da je sorazmerna s ciljem - varovati ugled drugega pred zavestno neresničnimi in za ugled resno škodljivimi trditvami novinarja o dejstvih v časopisu.

Ustavno sodišče je odločitev sprejelo s šestimi glasovi za in dvema proti. Sodnik Marijan Pavčnik je bil pri odločanju v tej zadevi izločen. Proti sta glasovali sodnici Špelca Mežnar in Katja Šugman Stubbs, sodnik Rok Čeferin pa je podal pritrdilno ločeno mnenje.