Naslednji mesec bo po besedah von der Leynove ključen za odnose z Zahodnim Balkanom. "Vrh v Zagrebu bo potencialna prelomnica v tem procesu, a dela je še veliko," je izpostavila.
Komisija bo spremembe metodologije v širitvenem procesu po napovedi predsednice predlagala v začetku leta. Po informacijah na spletnih straneh komisije je to trenutno predvideno za 29. januar. "Predlagali bomo, kako lahko izboljšamo proces, a globoko sem prepričana, da nas to ne bi smelo odvrniti od pristopnih pogajanj s Severno Makedonijo in Albanijo. Izpolnili sta vsa merila in zdaj moramo tudi mi izpolniti obljube," je poudarila. Pogojev za ti državi unija po njenih besedah ne bi smela spreminjati. Ko gre za odnose z Zahodnim Balkanom, se von der Leynova zanaša na Hrvaško, ki Svetu EU predseduje prvič po vstopu v unijo julija 2013, zaradi njene sveže izkušnje s pristopnimi pogajanji in položaja v regiji.
Osrednji dogodek hrvaškega predsedstva bo vrh EU in Zahodnega Balkana, ki bo 6. in 7. maja v Zagrebu. To sicer ne bo "širitveni" vrh, torej ni predvideno, da bi se širitvene odločitve sprejemale takrat. Zelena luč za začetek pristopnih pogajanj s Severno Makedonijo in Albanijo se pričakuje pred tem, na marčnem zasedanju voditeljev članic EU v Bruslju. Oktobra lani je začetek pogajanj s Severno Makedonijo blokirala Francija, zeleni luči za Albanijo pa sta nasprotovali še Nizozemska in Danska. Bivši predsednik komisije Jean-Claude Juncker je to blokado označil za hudo zgodovinsko napako.
V Zagrebu te dni prevladuje prepričanje, da so premiki v prihodnjih mesecih možni. To je v minulih dneh večkrat izpostavil hrvaški premier Andrej Plenković. A medtem ko sta Plenković in predsednik Evropskega sveta Charles Michel v četrtek izpostavila pričakovanje, da bo posodobitev širitvenega procesa omogočila zeleno luč za Skopje in Tirano, pa je von der Leynova danes izpostavila, da bi morala biti ta procesa vzporedna. Hudič je sicer - kot vselej pri odločanju v EU - v podrobnostih. Tudi če zelena luč marca bo, je vprašanje, kdaj bosta lahko državi dejansko začeli pogajanja in odprli prva pogajalska poglavja.
Plenković je sicer pred dnevi poudaril tudi, da pričakuje v prihodnje redna skupna zasedanja voditeljev EU in Zahodnega Balkana, in sicer vsaj vsaki dve leti.
Prejšnji vrh EU in Zahodnega Balkana je bil maja 2018 v Sofiji med bolgarskim predsedovanjem, a med njim in predhodnim, ki je bil leta 2003 v Solunu, zija luknja 15 let. Sploh prvi vrh te vrste pa je bil v Zagrebu leta 2000.
