Na nekaterih delih obale so bili podori takšni, da so onemogočili prehod ob obali, so v minulih dneh poročali mediji.
Na izolski občini so ob tem opozorili, da opozorilo sicer velja tudi v poletnih mesecih, saj nekateri kopalci svoje brisače postavljajo prav ob vznožju najbolj nevarnih predelov, torej pod strme in neporaščene stene klifa. Kamen velikosti oreha ima lahko tragične posledice, zlasti če pade z višine.
Peščenjaki in laporovci so dokaj mehke kamnine, ki so slabo odporne na erozivnost padavin, morja in vetra, zato intenzivno preperevajo. Po številnih v klif vrezanih jarkih material občasno spolzi na obalo, za obiskovalce pa so še zlasti nevarni večji kosi kamenja, skal in blokov, ki se krušijo z višje ležečih strmih delov in se z veliko hitrostjo kotalijo ali celo padajo na obalo. Ti dogodki so pogostejši po obilnejših padavinah in pozimi zaradi velikih temperaturnih razlik, zato je zadrževanje pod strmim klifom lahko zelo nevarno, opozarjajo v Krajinskem parku Strunjan.
Nevarnost tudi poleti
Posamezni deli klifa so zaradi različne geološke zgradbe, naklonov in stopnje poraščenosti z vegetacijo različno krušljivi. Obiskovalci naj se ne zadržujejo pod golimi in strmimi stenami, temveč pod bolj zaraščenimi pobočji s položnejšim naklonom, kjer je možnost krušenja skal manjša.
Pri tem naj bodo pozorni na kotaljenje manjših kamenčkov, ki nakazuje, da pobočje ni stabilno in da lahko padejo tudi večje skale ali skalni bloki. Previdnostni ukrepi veljajo tudi v poletnem času, zato naj obiskovalci ne izbirajo mesta za sončenje in kopanje le glede na videz plaže, ampak naj opazujejo predvsem stanje klifa nad njo, so še navedli v krajinskem parku.
