Na krovu letala boeing 737-800 so bili večinoma Iranci in Kanadčani. Letalo se je zrušilo deset minut po vzletu s teheranskega letališča na višini 2400 metrov. Ameriški obveščevalci trdijo, da imajo dokaze oziroma satelitske posnetke o tem, da ga je zadel izstrelek, ki ga je poslala iranska protizračna obramba. Do tragedije je prišlo v sredo zjutraj, nekaj ur po iranskih napadih na ameriški oporišči v Iraku, kar je bilo maščevanje za ameriško likvidacijo vodilnega iranskega generala Kasima Sulejmanija. Tako se je začela širiti razlaga, da je bila iranska protizračna obramba v polni pripravljenosti zaradi mogočih ameriških povračilnih ukrepov in je morda prehitro pritisnila na petelina ter sestrelila ukrajinsko letalo. Justin Trudeau, premier Kanade, iz katere je 63 žrtev, večinoma z dvojnim kanadskim in iranskim državljanstvom, je bil prvi, ki je navedel, da je do strmoglavljenja letala prišlo na zgoraj opisani način. »Obveščevalne podatke imamo od več virov, posebno naših zaveznikov,« je dejal na novinarski konferenci.
Američani zelo dobro vedo, kako je mogoče zamenjati potniško letalo za vojaško in ga sestreliti, saj so sami na tak način nad Perzijskim zalivom leta 1988 zadeli iransko letalo z 290 potniki. Podobno napako so storili proruski separatisti julija 2014 nad Donbasom, ko je v strmoglavljenem malezijskem letalu umrlo še več ljudi, 298. V Teheranu pravijo, da je nemogoče, da bi njihov izstrelek povzročil smrt 176 ljudi. Predvsem trdijo, da se je letalo skušalo zaradi težav oziroma zato, ker je gorelo, vrniti na teheransko letališče in letelo še poldrugo minuto, kar naj bi bilo nemogoče, če bi ga zadela raketa.
V medijih navajajo tudi trditve, da je imelo letalo pred vzletom mehanske težave, a so se vseeno odločili za pot. Iranska tiskovna agencija poroča, da bo Iran sam odprl črni skrinjici in začel z njiju prenašati podatke, kar lahko traja dva meseca, celotna preiskava pa več let. K njej so povabili tudi ameriške, kanadske in francoske organe ter predstavnike Boeinga.
Medtem je ameriški predsednik Donald Trump zaradi iranskega napada na ameriški oporišči v Iraku zaostril sankcije proti Iranu, tarča je tokrat jeklarska industrija. S sankcijami poskuša Iran prisiliti, da opusti raketni program in tudi svoje opiranje na šiitske milice v Siriji, Iraku, Libanonu in Jemnu. Ameriški mediji tudi poročajo, da so ZDA isto noč, ko so pri bagdadskem letališču likvidirale Sulejmanija, ciljale na še enega visokega iranskega poveljnika Abdula Rezo Šahlaja, ki je visoko v vrstah specialnih enot Al Kuds, ki jim je poveljeval Sulejmani. Likvidirati naj bi ga poskušale v Jemnu, a neuspešno. mš, ba
