Po odzivu javnosti sodeč, je res presenečenje, o tem nas prepričuje tudi velik medijski odziv. Mauro Camoranesi je ime, ki nekaj pomeni v svetu nogometa, morda bo dodatna spodbuda za vse, ki se v Sloveniji ukvarjamo z nogometom. Navsezadnje smo s to potezo slovenski nogomet približali svetovni javnosti. Po eni strani res lahko govorimo o presenečenju, vseeno pa je tudi korak naprej v načrtovanem razvoju našega kluba. Poteza ni bila narejena od danes na jutri, načrtovali smo jo dlje časa.
Kako lahko svetovnega prvaka pripelješ v Slovenijo oziroma v tako majhen klub, kot je sežanski Tabor?S pravo, ambiciozno zgodbo. In s tem, kar ugotavljamo že dlje časa, da so prava dodana vrednost predvsem ljudje oziroma naši medčloveški odnosi. Če na prvem srečanju z nekom že po petih minutah začutiš posebno energijo, veš, da si na pravi poti in so premagljive vse ovire. Na podoben način smo se ujeli z Maurom in ugotovili, da ima to, kar počnemo, neki smisel in z lahkoto smo uskladili vse podrobnosti.
Nam jih lahko zaupate še nekaj, kako ste sploh vzpostavili stik z njim?Ne samo geografsko, tudi sicer smo zelo blizu italijanskemu nogometu, navsezadnje tudi po našem generalnem pokrovitelju in poznanstvih, ki smo jih stkali. Bolj kot se naša zgodba razvija, resneje se lahko pogovarjamo s tamkajšnjimi sogovorniki. Dosegli smo, da brez večjih težav pridemo v stik z ljudmi z vrha italijanskega nogometa. Na ta način smo se povezali tudi s Camoranesijem, čeprav moram reči, da v prvi fazi ni bilo toliko govora o tem, da bi postal trener, ampak bolj o tem, da bi nam našo zgodbo pomagal dvigniti na marketinškem področju. Po rezultatsko slabši jeseni smo nazadnje začeli razmišljati tudi o nadgradnji trenerske ekipe.
Je morda tudi lastnik vašega sponzorja povezan s tem krogom ljudi?Denis Hovelja ima v Italiji veliko pomembnih poznanstev, s širitvijo njegove znamke se ta krog povečuje. Res je, na ta način smo prišli tudi v stik s Camoranesijem. Naša povezava z blagovno znamko Cherry Box 24 je pravzaprav dodana vrednost našega projekta in z njo tudi presegamo lokalne okvire. Brez nje bi še vedno nastopali v tretji ligi, morda bi se prebili v drugo. S svojo poslovno močjo, saj njegovo znamko podpira čez 50.000 družin po vsem svetu, nam je omogočil, da smo lahko postali prvoligaški klub.
Kdo oziroma kaj je pravzaprav Cherry Box 24?V nekem smislu je to filozofija življenja. To je znamka, za katero stoji veliko podjetij in ogromna nakupovalna skupnost. Je način življenja, ki zagovarja vrednote, ki so v današnjem svetu skorajda izzvenele: soodvisnost, povezovanje ljudi, ki si med seboj pomagajo in delijo… Ta znamka in ta filozofija dejansko združujeta vse, kar si lahko človek zamisli…
Je morda v ozadju piramidna zgodba?Izraz piramidna zgodba za podjetje Cherry Box 24 ni primeren. Projekt se je začel kot mrežni marketing, ampak celoten projekt danes krepko presega okvire, ki jih predstavlja ta izraz. Vem, da imata v javnosti piramidni sistem oziroma mrežni marketing negativen prizvok, ampak tu gre za to, da so ljudje pripravljeni vzeti svoj uspeh v svoje roke in zanj tudi prevzeti odgovornost. Vesel sem, da je tudi Tabor del te zgodbe.
O številkah verjetno ne morete govoriti, nam morda lahko zaupate, kolikšen delež proračuna pokrije generalni sponzor?Težko rečem. V prvi vrsti gre za to, da klub dvigujemo na vseh nivojih in iščemo vire financiranja. Pogrešamo kakšnega večjega pokrovitelja iz slovenskega okolja in temu bomo v prihodnje posvetili še več pozornosti. Cherry Box 24 je garancija oziroma temelj, na katerem lahko gradimo našo zgodbo.
Je Cherry Box 24 slovensko, italijansko ali mednarodno podjetje.Podjetje je slovensko. Ustanovil ga je Denis Hovelja, Kraševec, ki živi blizu Sežane. Deluje pa globalno, v več kot petdesetih državah po vsem svetu. Ponosni smo, da imamo na Krasu takšnega poslovneža in da smo ga uspeli pripeljati v zgodbo, ki jo pišemo skupaj. Slovenski nogomet bi potreboval več takšnih ljudi.
Nazaj k Mauru Camoranesiju. Bil je izvrsten nogometaš, svetovni prvak, je legenda Juventusa, kot trener pa za zdaj še nima odmevnejšega uspeha.V svoji dosedanji karieri je vodil tri klube v Mehiki in Argentini. Tabor mu predstavlja izziv in priložnost, da svojo trenersko filozofijo poskusi uveljaviti v Evropi. Pomemben dejavnik je naša ambicioznost, ob kateri se bo laže razvijal. Verjamem, da bomo ob vseh stičnih točkah naredili veliko pozitivnega: našo zgodbo bomo peljali naprej, on sam pa se bo postavil na evropski nogometni zemljevid.
Bo Mauro postal Sežančan?Živel bo v Sežani. Opazili smo, da ga ljudje na ulicah prepoznajo, želijo se z njim fotografirati in dobiti avtogram. Mislim, da je njegov prihod prijetna popestritev slovenske nogometne scene.
Bo pripeljal s seboj kakšnega igralca?O tem se bomo pogovarjali v prihodnjih dneh. Dejstvo, da je naš trener, bo zagotovo pripomoglo pri iskanju okrepitev. Ni pa nujno, da bodo igralci iz njegovega okolja. Imamo dobro razvejano mrežo skavtov in tudi dolg seznam želja…
Kako to, da ste prodali najboljšega strelca Sikimića?Želel si je, da bi sezono nadaljeval v Domžalah. Njegova kariera gre proti koncu in kot nekdanji soigralec in osebni prijatelj mu seveda želim, da tudi v novem dresu nadaljuje svoj strelski pohod.
Zakaj je v ekipi Tabora toliko tujih nogometašev. Enkrat ste že izpostavili, da predvsem zato, ker so Slovenci enostavno predragi.Slovenski nogometni bazen je omejen, kakovostni igralci imajo pogodbe z drugimi klubi in precej laže pridemo do nogometašev iz regije. To sicer ni naša dolgoročna vizija, ampak v želji, da zadržimo želeno raven, si moramo pomagati tudi na ta način. Realna slika nogometnega trga je pač takšna, da so približno enako kakovostni nogometaši bistveno cenejši na vzhodu kot na zahodu. Bomo pa prihodnost gradili tudi na mladih domačih fantih. Eden od naših produktov je Leon Sever, ki je član mlade slovenske reprezentance in morda tudi na izhodnih vratih za prestop v tujino.
Koliko so vam pri angažiranju nogometašev z Balkana pomagali stiki, ki ste jih stkali v času vašega igranja za Voždovac?Deloma. S Predragom Sikimićem sva bila soigralca, kar je bilo ključnega pomena, da je tak nogometaš oblekel sežanski dres. Že vse od igranja v drugi ligi pa je pomemben člen naše zgodbe moj nekdanji agent in sedanji sodelavec Igor Đorđević.
Bi lahko rekli, da ste z lansko uvrstitvijo v prvo ligo, ko ste postali prvi drugoligaš, ki je v dodatnih kvalifikacijah izločil prvoligaša Gorico, celo malce prehiteli načrte, ki ste jih zastavili pred tremi leti. Takrat so se morda nekateri celo malce zmrdovali nad »nekimi mulci iz Sežane,« ki so v tretji ligi sanjali o prvi.Takrat smo skupaj stopili Saša Gulič, Uroš Barut, Nace Kosmač, Matej Bombač, Matej Glavina in jaz. Vesel sem, da še vedno sledimo viziji, ki smo jo zastavili, in lahko rečem, da se je vse zgodilo točno tako, kot smo načrtovali.
Imate enega najmanjših stadionov v ligi, ki ga bo treba popraviti. Kaj načrtujete?Sama velikost tribun niti ni težava, poleg tega je lepše videti napolnjene majhne tribune kot pa prazne na velikih stadionih. Nekatere naložbe bodo potrebne in verjamem, da bomo našli skupni jezik z občinsko oblastjo. Nihče si ne želi, da bi morali domače tekme igrati kje drugje.
