Slovenska reprezentanca je v sredo šele okoli polnoči dopotovala v Göteborg, rojstno mesto selektorja Ljubomirja Vranješa, po nekaj treningih v dvorani Scandinavium pa jo danes v objektu z zmogljivostjo 12.000 gledalcev čaka uvodna preizkušnja na letošnjem prvenstvu proti Poljski. Vranješ se je sinoči odločil, da od 18 igralcev za uvodni dvoboj ne prijavi Vida Kavtičnika in Maria Šoštariča.
Švedska je drugič v zgodovini (so)organizator Eura, na prvega, ki ga je samostojno priredila leta 2002, pa imajo Slovenci zelo grenke spomine. Na dosedanjih enajstih nastopih na EP so tam poskrbeli za vsaj dva negativna rekorda v svoji rokometni zgodovini: na sedmih tekmah v Skövdeju, Västerasu in Stockholmu niso niti enkrat zmagali, saj so kar petkrat izgubili in dvakrat remizirali, to pa je doslej tudi edino EP brez zmage Slovenije. Za nameček so proti Franciji izgubili s kar 15 goli razlike (21:36), kar je najvišji poraz Slovencev na prvenstvih stare celine.
Toda v slovenskem taboru so trdno prepričani, da se zgodovina na Švedskem izpred 18 let nikakor ne bo ponovila, prva priložnost za to pa bo že današnja tekma s Poljaki. Z reprezentanco, ki je svetlobna leta daleč od nekdanje slave. Po olimpijskih igrah v Riu leta 2016, kjer so bili četrti, so padli v veliko krizo, ki je predvsem posledica tega, da so se reprezentančno »upokojili« takšni zvezdniki zlate generacije, kot so bili Slawomir Szmal, Karol Bielecki, Bartosz in Michal Jurecki, Marcin in Krzysztof Lijewski… Na SP 2017 v Franciji, na katerem je bila Slovenija bronasta, je Poljska osvojila šele 17. mesto, nato pa ostala brez nastopa na EP 2018 in SP 2019. Tudi na letošnji Euro so se Poljaki le stežka prebili: v kvalifikacijski skupini so se z Izraelom in Kosovom do konca bojevali za drugo mesto (prva je bila Nemčija), napredovanje pa so si zagotovili šele v zadnjem krogu s tesno domačo zmago proti Izraelu s 26:23.
Dolenca navdušuje Vranješ
Jure Dolenec, levoroki ostrostrelec Barcelone, je z 31 leti drugi najstarejši med 18 izbranci selektorja Vranješa. Starejši od Gorenjca je le 35-letni kapetan Vid Kavtičnik, ki mu je Škofjeločan pomočnik v tej funkciji. Dolenec je zadnjo klubsko tekmo odigral 15. decembra lani, nato pa sta bila s sokrajanom Matejem Gabrom z družinama nekaj dni v Dolomitih (da so se otroci lahko naužili snega, ki ga v Sloveniji ni kaj prida, pravi Jure). »Potem sem začel trenirati, kajti ko si starejši, potrebuješ več treninga kot prej in si ne moreš privoščiti daljših premorov. Sem v dobri formi, počutim se odlično, sem motiviran in željan igre, tudi v Barceloni mi gre dobro. Menjava selektorja me je sicer presenetila, tako kot mnoge, toda z Vranješem je zavel nov veter, energija, motiv, želja… Tako mirnega trenerja, kot je on na tekmah, v dosedanji karieri še nisem imel. Verjamem, da se bo šok terapija z menjavo selektorja obrestovala že na EP,« se nadeja Jure Dolenec.
Poljaki so že v pripravljalnem obdobju igrali precej slabo, saj so na šestih tekmah kar petkrat izgubili (Portugalska, Španija, Španija B, Rusija, Belorusija) in zgolj enkrat zmagali (Združeni arabski emirati). »Pripravljalne tekme so eno, resne na velikih tekmovanjih pa nekaj povsem drugega. Čeprav mnogi menijo, da je Poljska avtsajder v naši skupini, nas čaka težko delo, še posebej, ker gre za uvodno tekmo, ki je vedno nekaj posebnega. Toda nujno moramo prvenstvo začeti z zmago, s prvim mestom v skupini pa bi že naredili velik korak proti osnovnemu cilju – uvrstitvi na kvalifikacijski turnir za OI v Tokiu. A moji osebni cilji so še višji, saj bi rad spet zaigral na OI,« priznava Dolenec in dodaja, »glede na rezultate v zadnjem obdobju nismo več rokometna velesila, a vedno sem verjel in še vedno verjamem, da smo dovolj kakovostni za vrhunske dosežke. In da bomo kmalu spet dokazali, da spadamo v najožji vrh Evrope in sveta.«
Bombač: V nedeljo prvi finale
Edini reprezentant, za katerega je novi selektor Vranješ že vnaprej javno povedal, da ima zagotovljeno meso med potniki na EP, je bil Dean Bombač. Član madžarskega Picka iz Szegeda ni bil na isti valovni dolžni s prejšnjim selektorjem Vujovićem, zato je bil še toliko bolj navdušen nad Vranješevim zaupanjem. »Seveda mi to veliko pomeni, še posebej, ker v preteklosti še nikoli nisva sodelovala. Selektor ve, kaj lahko pričakuje od mene in kaj mu lahko dam na igrišču,« pravi 30-letni Koprčan Dean Bombač, ki je po koncu jesenskega dela klubske sezone užival z družino v Dominikanski republiki, skupaj z reprezentančnim soigralcem Borutom Mačkovškom in njegovo družino. Na reprezentančni zbor v Zrečah je Deki prišel z dovoljenjem za zamudo (šele po novem letu) zaradi neodložljivih zasebnih obveznosti v domačem Kopru.
Bombač v skupini v Göteborgu pričakuje zmagi danes proti Poljski in v torek proti Švici, saj pravi, da v poštev ne pride prav nič drugega in da sta uspeha »delovna obveznost«, o nedeljskem dvoboju z gostitelji pa meni: »To bo za nas že prvi finale, ki ga moramo dobiti, da bi lahko še naprej ostali v igri za uvrstitev na kvalifikacijski turnir za OI. Če bomo zmagali, bomo imeli odprto pot za naprej, drugače pa bo zelo težko. Uvrstitev v kvalifikacije za OI je sicer naš osnovni cilj, a ne smemo kalkulirati, katero mesto bo dovolj za to. Naši cilji morajo biti višji.« Primorec priznava, da ima Slovenija močno reprezentanco, ki se lahko najmanj enakovredno kosa z evropskimi velesilami: »Več kot deset reprezentantov igra v največjih evropskih klubih, glede na igralski kader pa smo sposobni na EP in tudi kasneje narediti velike stvari. Toda sočasno smo tudi ekipa, ki lahko premaga vsako reprezentanco na svetu, vendar prav tako tudi izgubi z vsako. Najpomembneje je, da se moramo zavedati, da se nam ni treba prav nikogar bati. Spoštovati že, bati pa ne.«
