Odnosi med Iranom in ZDA po sredinem raketnem napadu Teherana na iraška oporišča z ameriško vojsko ostajajo napeta. Orožje se je umaknilo tudi diplomaciji, a z obeh strani ne manjka napovedi o novih ukrepih.

Ameriška veleposlanica pri Združenih narodih Kelly Craft je v pismu, ki ga je poslala varnostnemu svetu, sicer sporočila, da so Združene države »pripravljene na resna pogajanja z Iranom brez postavljanja pogojev«. Vendar je Washington hitro dobil odgovor Irana, da ameriški ponudbi »ni mogoče verjeti« v času, ko ZDA zaostrujejo že tako hude gospodarske sankcije proti Iranu, kot je napovedal ameriški predsednik Donald Trump.

Poveljnik zračnih sil elitne revolucionarne garde Amir Ali Hajizadeh pa je dejal, da je bil namen iranskih raketnih napadov ne le maščevanje za ameriško likvidacijo iranskega vojaškega poveljnika Kasima Sulejmanija prejšnji petek, ampak tudi izgnati ameriške sile z Bližnjega vzhoda. Dodal je, da ima Iran pripravljenih več sto raket. Abdulah Araghi, ki je še eden od poveljnikov revolucionarne garde, pa je napovedal »bližnje veliko hujše maščevanje« za Sulejmanijevo smrt.

VSeeno se zdi, da v Iranu in v ZDA ni želje po nadaljnjem stopnjevanju napetosti in se položaj umirja. Tako je ameriški podpredsednik Mike Pence povedal za TV CBS News, da so obveščevalci posredovali podatek, da je iranski režim zahteval od sebi podrejenih iraških šiitskih milic, naj ne napadajo Američanov. Iran je vendarle vojaško veliko šibkejši od ZDA, pa tudi njegovo trhlo gospodarstvo po vseh sankcijah ne bi vzdržalo vojne.

Demokrati dvomijo o razlagi

Zaostrovanje z Iranom je v Združenih državah pričakovano dobilo tudi notranjepolitično dimenzijo. Demokratski kongresniki in senatorji so izrazili dvom o trditvah Bele hiše, da je s smrtjo Sulejmanija preprečila neposredno grožnjo napada na ameriške cilje. S to grožnjo so člane kongresa na sestankih seznanili zunanji in obrambni minister Mike Pompeo in Mark Esper, šefinja Cie Gina Haspel in poveljnik združenega poveljstva Mark Milley, demokrati pa so bili nezadovoljni. »Na sestanku nismo dobili informacij o obstoju specifične neposredne grožnje. Zdi se mi verjetno, da niti ne obstaja,« je denimo dejal demokratski senator Chris Murtphy, neprepričanih je bilo še več kongresnikov in senatorjev, tudi predsedniška kandidatka Elizabeth Warren.

Demokrati so zaradi zadnjega dogajanja tudi pripravili resolucijo o omejitvi Trumpovih vojnih pooblastil, tako da ne bi več mogel vojaško ukrepati proti Iranu brez soglasja kongresa. Predsednica predstavniškega doma Nancy Pelosi pa razmišlja tudi o pobudi za umik pooblastil ameriškim predsednikom za uporabo vojaške sile, ki mu jih je kongres podelil pred napadom na Irak leta 2003, in o prepovedi porabe proračunskih sredstev za vojaške aktivnosti proti Iranu.

Republikanci so Trumpovo odločitev za likvidacijo Sulejmanija sicer podprli, a nekateri njihovi senatorji so z omenjenega sestanka s člani vlade odšli tako poparjeni, da so pripravljeni razmisliti o podpori demokratski resoluciji. Najbolj je bil jezen Mike Lee, ki ga je posebej ujezil nasvet članov administracije senatorjem, naj ne razpravljajo o primernosti napada na Sulejmanija ali nadaljnjih vojaških aktivnosti proti Iranu, saj da bodo sicer opogumili Teheran. »To je neameriško. Je neustavno. In je narobe,« je dejal in se pritožil, da niso imeli dovolj časa za spraševanje, ampak so člani vlade s sestanka nenadoma odkorakali. Republikanski senator Rand Paul je kot absurdno ocenil dejstvo, da administracija svoja pooblastila za napad na Sulejmanija utemeljuje z resolucijo, sprejeto leta 2002 za napad na Sadama Huseina.

Vprašanje pooblastil predsednika na eni in kongresa na drugi strani glede vojne ima sicer dolgo brado. Odprlo se je denimo tudi ob napadu na Libijo pod predsednikom Obamo, ko za to ni prosil za soglasje kongresa.