Štirje sodni izvedenci so se zvrstili na današnjem nadaljevanju sojenja 67-letnemu Jožetu Šercerju, obtoženemu poskusa umora sosede v domačih Papežih na slovensko-hrvaški meji. Strokovnjaki s področja klinične psihologije, psihiatrije, balistike in sodne medicine so poskušali osvetliti, v kakšnem stanju je bil Šercer, ko je streljal na Ireno Osvald, ali sta jo zadeli ena ali dve šibri in ali bi se lahko dogodek končal tudi veliko huje kot s prestrelno rano na nadlakti in obstrelom trebuha. »Vztrajam, da je s to puško pri tej strelni razdalji, ki je bila od osem do enajst metrov, mogoče povzročiti smrtne poškodbe,« je med drugim zatrdil balistični izvedenec Janez Golja.
V obtožnici piše, da je 20. septembra predlani zgodaj zjutraj Šercer zahrbtno čakal sosedo kaki dve uri v grmovju, da jo je ujel na poti v službo. Pešačila je, ko jo je nenadoma zadelo; pognala se je v beg in se zatekla k hiši na drugi strani meje. Na srečo je bila le lažje poškodovana. Policisti so Šercerja prijeli doma, kjer so našli še dvocevno puško, dve polavtomatski pištoli in veliko streliva. Za nič od tega ni imel dovoljenja. Obtoženi se zagovarja, da je soseda po smrti moža začela prijateljevati z nekim moškim. Svetoval ji je, naj tega ne počne, a gospa, ki je bila z njim sicer zelo prijazna in je osamljenemu možakarju kuhala kosila, se za to ni zmenila. Šercer pravi, da je zato vzel puško, a ne, da bi jo ustrelil, pač pa le prestrašil. Po njegovih besedah ni meril v prsni koš, pač pa mimo nje. Da jo je zadelo, je bila čista nesreča, zagotavlja.
Po navedbah iz obtožnice sta Osvaldovo zadeli dve šibri, izvedenec za sodno medicino dr. Jože Balažic pa je danes postregel tudi z možnostjo, da je poškodbe povzročila le ena. Glavni snop šiber naj bi šel kak meter pred oškodovanko, zadela pa naj bi jo ena od obrobnih šiber. Balažic se je strinjal z Goljo, da so šibre sicer lahko smrtne. Usodna je lahko že ena, če bi, kot je povedal za primer, zadela vratno žilo. Tragično bi se lahko končalo tudi, če bi bila žrtev zadeta v obraz, prsni koš, jetra ali druge vitalne organe, sploh če bi šlo za šiberni snop.
Psihiatrična izvedenka dr. Bojana Avguštin Avčin je že na prejšnji glavni obravnavi razložila, da je bila obtoženčeva sposobnost razumevanja in obvladovanja ravnanja v kritičnem trenutku zmanjšana, a ne bistveno. Izvedenka klinične psihologije dr. Alenka Sever pa je danes pričala, da je bilo njegovo ravnanje »egocentrično in impulzivno, a tega ni bil sposoben uvideti, še manj kontrolirati. »V času kaznivega dejanja ni mogel predvideti možnih posledic. Ni mogoče govoriti o neprištevnosti, saj realitetna kontrola ni bila ukinjena, je pa bila pomembno znižana njegova razsodnost,« je razložila.
Nevarnost ponovitve
Po njenem mnenju Šercer odnose z drugimi podreja svojim potrebam. Zanj je bila soseda na pol mama, na pol prijateljica, najverjetneje ni bil zaljubljen vanjo. Se je pa očitno zbal, da bo vso pozornost preusmerila na prijatelja. »Njegov odnos do žensk je svojski, po njegovem so 'za ubogat in delat'. V tem smislu je želel, da bi ga ubogala. In zato jo je tudi hotel prestrašiti,« je navajala. Na vprašanje, kako ve, da jo je hotel le prestrašiti in ne ubiti, je odvrnila, da ji je tako povedal. Kaj je res, pa se s testi ne da ugotoviti. Kot je še dejala, v Šercerju ni zaznati »visokega potenciala za nasilno vedenje«.
Že Avguštin-Avčinova je v izvedenskem mnenju navedla, da obstaja nevarnost, da bi Šercer na prostosti kaj takega ponovil. »Če ne bi bil ustrezno voden, bi se lahko v prihodnosti v določenih pogojih znova odzval z nasiljem,« se je strinjala Severjeva.
Sojenje gre h koncu. Dvajsetega tega meseca bodo na vrsti zaključne besede in najverjetneje izrečena tudi sodba.
