Če ste že nekoliko pozabili na Cambridge Analytico, boste v prihajajočih tednih in mesecih verjetno osvežili svoj spomin. Tako obljublja Brittany Kaiser, Američanka, ki je bila v Cambridge Analytici direktorica oddelka za razvoj v času, ko je s pomočjo facebooka prišlo do velikanske zlorabe osebnih podatkov. Kaiserjeva je nedavno na twitterju napovedala, da bo v prihodnjih mesecih objavila več kot sto tisoč dokumentov, ki razkrivajo razsežnosti manipulacije javnega mnenja po vsem svetu. Uporabniški račun @HindsightFiles je že začel objavljati dokumente, ki zadevajo več kot 60 držav. V zadnjih dneh razkriti dokumenti zadevajo Malezijo, Kenijo, Brazilijo in Iran.

Kdo je Brittany Kaiser?

Šestintridesetletnica, ki je sprva želela postati arheologinja, nato pa se je goreče posvečala boju za človekove pravice, je nekje vmes obupala nad mladostniškimi sanjami in se znašla v ozadju velikih političnih iger. Ko se je za demokratsko kandidaturo leta 2004 potegoval Howard Dean (dobil jo je sicer John Kerry), je kot prostovoljka sodelovala v njegovi kampanji. Štiri leta pozneje je bila del ekipe, ki je vodila družbena omrežja Baracka Obame – prav premetena uporaba družbenih omrežij naj bi bila po mnenju mnogih ključna za njegovo zmago. Nekaj let pozneje jo je zaradi njenega znanja in izkušenj nanovačil Alexander Nix, izvršni direktor Cambridge Analytice, podjetja, pri ustanavljanju katerega je sodeloval Steve Bannon, direktor desničarskega medija Breitbart in pozneje v Beli hiši svetovalec Donalda Trumpa.

»Odvraten in neetičen eksperiment«

Cambridge Analytica se je proslavila z nenadnim vzponom priljubljenosti republikanskega kandidata Teda Cruza. Z repa lestvic se je s pomočjo manipuliranja z volilci, ki ga je uporabljala Cambridge Analytica, presenetljivo hitro znašel čisto pri vrhu. To je prepričalo Donalda Trumpa, da je v svoji kampanji uporabil storitve tega podjetja.

Poleg Kaiserjeve je pri predsedniških kampanjah delal tudi Christopher Wylie, mladi strokovnjak, ki se je lani strinjal, da je šlo pri delu Cambridge Analytice za igranje s psihologijo celih nacij, ne da bi se ljudje tega zavedali ali se s tem strinjali. »Šlo je za odvraten in neetičen eksperiment,« priznava. S tem ima v mislih zlorabo osebnih podatkov, ki so jih ljudje dali Facebooku. Cambridge Analytica je na tak način prišla do osebnih podatkov več kot 87 milijonov ljudi. Zagnani strokovnjaki v Cambridge Analytici so s temi podatki natančno profilirali volilce in se osredotočili na tiste, ki so bili neopredeljeni. Nesmotrno bi se bilo truditi s spreobračanjem zagrizenih podpornikov Hillary Clinton, povsem drugače pa je bilo pri tistih bolj apatičnih: ti so na facebooku in drugod na internetu začeli videvati sponzorirane objave, ki so krepile rasizem, sovraštvo, seksizem in kar je še lastnosti, ki jih pooseblja Donald Trump.

Z oglasi, videi, članki in vsem drugim so jih bombardirali, dokler niso videli sveta takšnega, kot je želela Cambridge Analytica oziroma njeni naročniki. Vse to je neopredeljene volilce potisnilo na desno, kar se je odrazilo 8. novembra 2016, ko je slavil Donald Trump. Zelo podobno strategijo je Cambridge Analytica ubrala nekaj mesecev prej, ko je bil njen naročnik Leave.eu, politična skupina, ki je zagovarjala odhod Velike Britanije iz EU. Čeprav je bila večina ljudi na Otoku zelo trdna v svojih prepričanjih, je bilo neodločenih, tistih, na katere je s svojimi metodami vplivala Cambridge Analytica, dovolj, da so prevesili tehtnico.

Zdaj, ko je škoda že storjena in živimo posledice manipuliranja z volilci, se nekdanja sodelavca Wylie in Kaiserjeva na vse pretege trudita odkupiti. Oba sta sodelovala pri snemanju Netflixovega dokumentarca The Great Hack, Kaiserjeva pa je o svoji nekdanji službi jeseni izdala knjigo Targeted in pred kratkim na twitterju obljubila objavo »eksplozivnih dokumentov«. »Dokler me ni prijateljica vprašala, ali mi je prav, na kakšen način bom zapisana v zgodovino, o tem nisem razmišljala,« o časih pred spreobrnitvijo v dokumentarcu pripoveduje samooklicana žvižgačica, ki se zdaj namerava ponovno posvetiti svoji mladostniški strasti – boju za človekove pravice.