V dobrem letu so se v Sloveniji zamenjali lastniki v štirih bankah. Najprej je bila novembra 2018 privatizirana Nova Ljubljanska banka (NLB), nato so bile lani prodane še Gorenjska banka, Abanka in SKB banka. Slednjo je od francoske Société Générale prevzela madžarska OTP Bank, največja komercialna banka na Madžarskem in ena največjih finančnih skupin v srednji in vzhodni Evropi.
Od leta 2002, ko se je začela intenzivno širiti zunaj Madžarske, je OTP prodrla v 12 držav. Kot je pojasnil predsednik upravnega odbora in glavni izvršni direktor OTP Bank Sándor Csányi, je bil vstop na slovenski bančni trg dolgoletna želja. Najprej so se pred leti potegovali za nakup Nove KBM, kandidirali za nakup Abanke, potem pa jim je uspelo prevzeti SKB banko.
Visoka rast dobička SKB
Skupina OTP Bank, ki ima okoli 18,8 milijona strank in skoraj 1700 poslovalnic, je ena najbolj dobičkonosnih bančnih skupin v regiji, v letu 2018 je ustvarila približno milijardo evrov dobička. Medtem ko povprečna donosnost na kapital v bančnem sektorju znaša okoli 12 odstotkov, je v OTP 21-odstotna. Na vseh trgih, na katerih so prisotni, si prizadevajo postati vodilna oziroma ena od vodilnih bank. Takšen cilj so si zastavili tudi na slovenskem trgu. Po bilančni vsoti je imela SKB banka v letu 2018 okoli osemodstotni tržni delež, po oceni Csányija pa bi lahko v prihodnje dosegla od 25 do 30 odstotkov. NLB je imela leta 2018 kot največja banka v Sloveniji 22,7-odstotni tržni delež.
Na slovenskem bančnem trgu namerava OTP Bank rast primarno dosegati organsko, če se bo pojavila priložnost, pa bi lahko prevzela še kakšno banko. Med drugim OTP Bank načrtuje sodelovanje pri projektnem financiranju, njihova nepremičninska družba pa namerava pri gradnji potniškega centra Emonika investirati v zasebni del tega projekta. Ob tem Csányi upa, da se bo naložba začela izvajati letos; kot je povedal, bi lahko sodelovali tudi pri javnih infrastrukturnih podjetjih.
Po prevzemu bo SKB banko vodil slovenski menedžment: Anita Stojčevska kot glavna izvršna direktorica in Vojka Ravbar, ki ostaja namestnica glavne izvršne direktorice. Po pojasnilih Stojčevske je v prvih devetih mesecih lanskega leta skupina SKB ustvarila 45,7 milijona evrov čistega dobička, kar je bilo 30 odstotkov več kot v enakem obdobju leto pred tem.
K višjemu dobičku so prispevali dobri rezultati iz rednega delovanja, ki so se v obravnavanem obdobju povečali za 11 odstotkov, preostalo pa odpade na odpravo rezervacij in slabitev za slabe naložbe. Dobri rezultati se po besedah Stojčevske izražajo tudi v povečanju donosa na kapital, in sicer s 13,3 odstotka v prvih treh četrtletjih 2018 na 16,9 odstotka v enakem obdobju minulega leta.
Razvoj v smeri digitalizacije
V Sloveniji ima SKB banka na področju kreditov desetodstotni tržni delež, pri čemer pri stanovanjskih posojilih znaša skoraj 14 odstotkov. »Povečali smo tudi tržni delež pri depozitih, ki znaša 8,9 odstotka,« je dejala Stojčevska. Po njenih pojasnilih je skupina SKB Leasing, ki je v stoodstotni lasti SKB banke, ohranila položaj med vodilnimi lizinškimi podjetji v Sloveniji. Njen tržni delež, merjen z bilančno vsoto, je skoraj 25-odstoten, pri čemer celotni znesek finančnega lizinga znaša 486 milijonov evrov, kar je štiri milijone evrov več kot konec leta 2018. V prvih devetih mesecih lanskega leta se je dobiček pred davki v skupini SKB Leasing povečal za 2,8 milijona evrov, na 13,6 milijona evrov.
Po pojasnilih Stojčevske bo razvoj SKB banke stalen v smeri digitalizacije, uvajanja novih tehnologij in optimizacije procesov. Strategija je, da izboljšajo digitalne kanale, vezane na elektronsko poslovanje, mobilno banko in družbena omrežja. Za zdaj nimajo ambicij povečevati števila poslovalnic, ki jih imajo 53, preučujejo pa možnosti spremembe modela poslovalnic. »V SKB že imamo dve, tri brezgotovinske poslovalnice. Usmeritev razvoja je v digitalne in ne fizične kanale,« je dodala Anita Stojčevska.
