Vas ljudje na ulici že prepoznavajo?

Bolj ali manj. A tu ni neke radosti.

Vam verjamejo ali mislijo, da se šalite?

Recimo, da vlada pozitivna energija. Nihče mi še ni rekel, kakšne neumnosti počneš, in mislim, da je to predvsem protest proti Milanu Bandiću. To se vidi tudi na primeru Zorana Milanovića, ki je zmagal zaradi dveh stvari, zaradi Milana Bandića in korupcije. Ko gre za Kolindo, pa so imeli res slabo kandidatko. Če je to najboljša kandidatka, ki jo je imela HDZ, res ne vem, kaj naj še rečem. Upam, da bo zdaj tudi konec zgodbe, da moraš poveličevati vojno, če želiš zmagati na hrvaških volitvah, kar so počeli politiki doslej. Upam, da bo odslej vsak politik, ki bo samo omenil vojno, izgubil na volitvah.

Je bil torej dan po volitvah dober dan za vas?

Joj, joj… Ljudje so izbrali manjše zlo. Naš predsednik bo Zoran Milanović, ki ni bil uspešen premier in ki je po značaju nitroglicerin. Človek, ki je iz principa zaprl mejo s Srbijo… Je pa res, da so bili v primerjavi s Kolindo vsi kandidati videti kot torta s smetano.

Vi pa ste bili češnja na vrhu te torte?

Bil sem na misiji. Na volitve sem šel, ker sem hotel pokazati, da ni težko biti populist, da ni težko biti kriminalec. Hotel sem pokazati, da sem se vsega naučil od Milana Bandića. Hotel sem pokazati, da z dobro kampanjo res lahko prideš do volilcev. Ogromno ljudi mi je reklo, da nikoli prej niso šli na volitve…

(Pogovor prekine neznanec, ki pristopi k mizi in Juričanu čestita: »Dober dan, meni je žal, da nimamo korumpiranega predsednika. Naj bo sila z vami.«)

Vidite, tako je vsak dan, ljudje pridejo, čestitajo. Pozitiva.

Res imate veliko oboževalcev, in to zelo različnih profilov ljudi.

Res je. Mislim, da sem naredil dobro zgodbo. Osebno sem se do konca angažiral. Delali smo 24 ur na dan in imeli od začetka do konca pametno zamišljeno in zaokroženo kampanjo, ampak to samo kaže na to, kako bedni in ziheraški so bili drugi. S to kampanjo sem hotel na lokalni ravni pokazati, kako funkcionirajo mehanizmi, kako se krade, kako nastajajo mali imperiji, in tako pravzaprav funkcionira vsa država. Hrvaška je bolestno skorumpirana država. Potem pa pogledam sosede in si rečem, joj, človek, še dobro smo jo odnesli.

S tem verjetno ne mislite Slovenije?

Ne bi izključeval niti Slovenije. Ta vaš Zoran Janković je prav tako mojster svoje vrste. Čudim se, da še ni končal na Dobu, vsaj na kratko, kot naš župan. Kratko, a sladko, da si zapomni. Ampak Bandića to ni nič spametovalo. Kljub sodnim procesom je še naprej vse enako.

Ena od stvari, ki sem si jo najbolj zapomnila z volitev, je to, da ste Kolindi očitali, da ima v uradu poškodovan doprsni kip predsednika Franja Tuđmana.

Od sedmih doprsnih kipov, ki so tam, je poškodovan prav kip Franje Tuđmana, kar je žalostno. Ko sem na soočenju na HTV to povedal Kolindi, pa je rekla: »Ali res…« Potem ko je bilo to povsod objavljeno. Ne vem… Kot da ji ne bi pustili, da bere časopise. Zame je bil to šok. Zame je kot predsednica pravzaprav genialna. Ta pompoznost, licemernost, lažni patriotizem, to so Hrvati. Ona si je absolutno zaslužila biti predsednica Hrvaške. Na trenutke mi je celo žal, da ni zmagala, ker je pravi reprezentant te države. Kolinda Grabar - Kitarović, to smo mi. No, ampak mogoče celo je upanje za Hrvate. Ne vem, ali ste videli mojo rešitev za Slovenijo. Predlagal sem zamenjavo. Mi bomo vam dali Piranski zaliv, vi pa nam boste dali Blejsko jezero. Voda za vodo. Tako da imam rešitev za vse.

Kaj bi še naredili s Slovenijo?

Poklonil bi vam Joška Jorasa. Dal bi vam ga v zlati kletki s pentljo.

Če bi, hipotetično, zmagali na volitvah, kaj bi storili? Obljubljali ste korupcijo za vse. Bi jo omogočili?

Pri notarju sem potrdil to, kar sem obljubljal. Če bi zmagal, bi bilo to zelo zanimivo. Celo resni ustavnopravni strokovnjaki so mi rekli, da ne vedo, kaj bi naredili z menoj, tako da mi je žal, da narod ni glasoval zame, ker bi nastala zanimiva ustavnopravna situacija. Verjetno bi moral razpisati referendum in zahtevati, da korupcija pride v ustavo. Mislim, da bi narod to celo izglasoval. Ampak zdaj sem na misiji. Moj edini pravi protikandidat je župan Milan Bandić in ne bom odnehal, dokler ne odide s tega položaja ali konča v zaporu. Prva točka je film, a ta zgodba se ne bo končala s filmom. Milan Bandić, v tem mestu je prostor samo za enega od naju, in to resno mislim.

Je bil Bandić torej tudi glavni razlog za kampanjo?

Da, on je bil edini razlog. On je sinonim za korupcijo na Hrvaškem.

Kdo vam je pomagal pri kampanji?

Sam sem timski človek, vsi, ki so sodelovali, pa so nekako iz sveta filma. Delali smo v ciklih po dva tedna, ko smo imeli veliki brainstorming, že takoj pa sem vedel, kakšna bosta začetek in konec kampanje, ter se nenehno igral z referencami. Učil sem se od najslabših. Od najboljših se ne moreš ničesar naučiti, in zato mi je uspelo. Kamor koli sem prišel, sem rekel, da sem prišel krast in lagat, in povsod so nas dobro sprejeli.

Je ideja, da se preimenujete v Milana Bandića, prišla od naših treh umetnikov, ki so se preimenovali v Janeza Janšo?

Ne vem. Vedel sem zanje, a niso moj vzor po delovanju. Sam sem se res hotel maksimalno angažirati kot Milan Bandić.

Kakšen bo dokumentarec, ki ga pripravljate o njem?

Film bo tak, kakršna je bila kampanja.

Kaj to pomeni?

Optimističen.

Potem ne bo podoben Gazdi, vašemu najbolj znanemu filmu o Ivici Todoriću?

Tudi jaz moram kot režiser dvigati letvico, zato eksperimentiram z nečim novim. Gledalce želim presenetiti.

Nekoč ste med promocijo svojega prvega dokumentarca Gazda o Ivici Todoriću rekli, da je, ko omenite njegovo ime, kot da bi vrgli atomsko bombo. Kako je, ko omenite ime Milan Bandić?

Kot da bi prdnil.