Na Kemijskem inštitutu so raziskovalci pod vodstvom profesorja Romana Jerale odkrili nova orodja za izboljšano uravnavanje človeških celic, obenem pa so pridobili tudi nov projekt Evropskega raziskovalnega sveta (ERC) za izboljšavo metode urejanja genomov. Oba dosežka sta del raziskav v okviru projekta ERC za uveljavljene raziskovalce, vrednega 2,5 milijona evrov, ki ga je Jerala pridobil leta 2018. Raziskovalci pri tem razvijajo proteinske »strojčke«, ki bodo nekoč od znotraj popravljali naše telo.
»V osnovnem ERC-projektu za uveljavljene raziskovalce izdelujemo nove tipe proteinov sestavljene iz modulov obvitih vijačnic,« pojasnjuje profesor Jerala. Te si lahko predstavljamo kot par vijačnih vzmeti, ki se ovijata druga okrog druge in se povezujeta, podobno kot dve verigi pri DNK. »V okviru tega projekta smo razvili več takšnih parov, ki se parijo samo s točno izbranim partnerjem in ne z drugimi molekulami. Namen orodij, ki jih razvijamo v okviru ERC, je izdelava novih proteinov oziroma proteinskih kletk, za katere upamo, da bodo nekoč sestavljale molekulske stroje,« pravi Jerala.
Škarje za genom
Iste gradnike pa so raziskovalci uporabili kot »stransko korist projekta«, neke vrste spin off. »Uporabili smo jih za povezavo med različnimi molekulami v celicah, s čimer nam je uspelo doseči usmerjanje proteinov na točno določeno mesto v celici in zelo visoko aktivacijo genov,« pravi Jerala. Dosežek je bil nedavno opisan v prestižni znanstveni reviji Nature Chemical Biology. »Druga vrsta uporabe tega mehanizma pa je povezovanje molekulskih škarij CRISPR, s katerimi lahko na točno določenem mestu v genomu določen gen prerežemo z encimom, ki razgrajuje DNK. S tem lahko preprečimo, da bi se ta gen zlepil nazaj, in tako pomembno izboljšamo učinkovitost izbijanja tarčnih genov,« pojasnjuje profesor Jerala.
»Na tak način lahko izbijamo gene, ki so škodljivi, ali takšne, ki jih želimo iz genoma izključiti. Mehanizem je uporaben denimo pri raku: če razgradimo točno določeno zaporedje DNK, značilno za rakave celice, rakava celica ne more preživeti. Na podoben način so znanstveniki dosegli, da prerezana jabolka na zraku ne porjavijo.«
Molekulske škarje CRISPR, odkrite pred slabim desetletjem, so eno najbolj uporabnih orodij v biologiji prihodnosti. »Z našim izumom smo učinkovitost izbijanja genov povečali za skoraj dvakrat, zato bi odkritje lahko imelo pomembno biotehnološko in biomedicinsko uporabo,« napoveduje Jerala. »Ideja je zelo primerna za razvoj uporabe v okviru ERC in za morebitno komercializacijo,« je prepričan.
Mehanizem za omejevanje zlorab
Naš sogovornik si kot raziskovalec z dolgoletnimi izkušnjami in kot vodja raziskovalne skupine med drugim prizadeva za to, da v novem zakonu o znanstvenoraziskovalni dejavnosti ne bi bilo omejitev za vodenje projektov in programov za znanstvenike, ki so že dosegli upokojitveno starost, vendar želijo ostati aktivni. Prepričan je, da je za tiste znanstvenike, ki so pri tej starosti še čili, motivirani in uspešni, treba ohraniti možnost, da še naprej vodijo raziskovalne projekte in prejemajo plačo iz javnih sredstev. Jerala pravi, da bi omejitev, če bila uzakonjena, pomenila diskriminacijo na podlagi starosti, pa tudi na podlagi zaposlitve. Kot opozarja, namreč zakonske omejitve ne bi veljale za visokošolske učitelje na univerzah, ki tudi znanstveno raziskujejo, temveč le za raziskovalce na inštitutih.
Razlog za načrtovano zakonsko omejitev je sicer iskanje mehanizma, s katerim bi v znanosti omogočili mlajšim raziskovalcem, da pridejo do vodenja skupin. Na to potrebo med drugim opozarja Visokošolski sindikat Slovenije. »Možnost prijavljanja na razpise bi morali ohraniti vsaj za projekte,« pa meni Jerala. »Ti imajo 'tekmovalno' naravo in v razpisih lahko vsak, mlad ali star, predlaga svojo idejo. Prijavitelji usposobljenost dokažejo s petimi svojimi dosežki po lastnem izboru, kar je dosegljivo tudi mlajšim,« pravi Jerala.
Pri tem izpostavlja tudi možnost pridobitve projektov za mlajše raziskovalce takoj po doktoratu, za katere veljajo posebna blažja merila, ter posebne kvote za mlade doktorje. Priznava pa, da so, zlasti pri programskem financiranju, ki je bolj dolgoročno, možne tudi zlorabe položaja. »Kot na vseh področjih od kulture do znanosti in gospodarstva je možno, da se nekdo ohranja na položaju, četudi ga je že povozil čas in tudi če kot vodja ovira sodelavce. Vendar je za preprečevanje tovrstnih zlorab treba najti druge mehanizme, ne pa sistemsko omejevanje starejših znanstvenikov kar povprek, samo zato, ker bi se kdo rad znebil starega tečnega šefa ali šefinje,« je slikovit.
