V ponedeljek so imeli v pravoslavni cerkvi badnji dan, ki pomeni bdenje oziroma pričakovanje. Na omenjeni dan je v pravoslavni cerkvi v Ljubljani potekalo bogoslužje, po katerem so vernikom razdelili badnjake oziroma slamo in hrastove veje. Te so verniki odnesli domov in jih zažgali, ob polnoči pa so se znova zbrali v cerkvi, kjer je potekala praznična liturgija.

Božič danes poleg Srbov praznujejo tudi verniki v Črni gori, Makedoniji, Rusiji, Belorusiji, Ukrajini in Gruziji ter v jeruzalemski, antiohijski, aleksandrijski in carigrajski patriarhiji.

Verniki omenjenih cerkva božič praznujejo pozneje kot večina kristjanov, saj v 16. stoletju niso sprejeli koledarja, ki ga je uvedel papež Gregor XIII. Tako še vedno uporabljajo julijanski koledar, ki za gregorijanskim zaostaja 13 dni. Grška, romunska, bolgarska in nekatere manjše pravoslavne cerkve pa so sprejeli novi pravoslavni koledar ali Milankovićev koledar, ki je enak gregorijanskemu, in so tako božič že obeležile.