Letos mineva dvesto let, odkar je vsestranski izumitelj Josef Ressel (1793–1857) na reki Krki pri Mršeči vasi opravil prve poskuse z ladijskim vijakom, enim najpomembnejših izumov človeštva. Izdelal naj bi ga v pleterski samostanski kovačnici, patentiral pa leta 1827, potem ko ga je z majhnim parnikom preizkusil tudi v Tržaškem zalivu. Ressel, po poklicu gozdarski inženir, je v Kostanjevico na Krki prišel leta 1817 in na območju Krakovskega gozda služboval kot revirni gozdar do leta 1821, ko so ga premestili v Trst. Ressel je izvajal geodetska merjenja in je bil prvi, ki je kartiral Krakovski gozd. V Sloveniji in Istri je uvajal napredno gospodarjenje, prizadeval si je za pogozdovanje Krasa.
Na Dunaju je študiral naravoslovne predmete, mehaniko, hidravliko ter civilno arhitekturo. Poleg ladijskega vijaka je konstruiral in patentiral številne druge naprave, denimo stiskalnice, kroglične in valjčne ležaje, izdelal posebno vozilo na paro ter predstavil prvi sistem pnevmatske pošte, v okviru katerega je razvil tudi celo vrsto posebnih ventilov, ki so jih kasneje uporabljali v različnih pnevmatskih in hidravličnih sistemih.
Izumitelj svetovnega formata
Da bi obudili njegov pomen in delo, v Šentjerneju letos pripravljajo celo vrsto dogodkov, je povedal idejni vodja in pobudnik Resslovega leta Stane Bregar iz društva Gallus Bartholomaeus. »Ressel je inovator svetovnega formata. V strokovni javnosti je deklariran kot epohalni, kar pomeni, da je s svojimi izumi prispeval k napredku človeštva. Prva tabla, posvečena njemu in njegovemu delu, je bila postavljena leta 1911 v kartuziji Pleterje, torej prej kot v njegovem rojstnem Chrudimu na Češkem, spomenik pa ima med drugim tudi v Ameriki.«
Občina Šentjernej je na decembrski seji sprejela sklep, da bo leto 2020 Resslovo leto. Zdaj si želijo, da bi Resslovo leto razglasili tudi na ravni države. Zato že marca v državnem svetu pripravljajo mednarodno strokovno konferenco o Resslu, na katero bodo povabili številne slovenske strokovnjake pa tudi predstavnike in evropske poslance iz preostalih držav, povezanih z Resslovim življenjem in delom, poleg Slovenije torej še iz njegove rojstne Češke pa Avstrije, kjer je študiral, ter Italije in Hrvaške, kjer je služboval. »Želimo pobezati vlado, da razglasi Resslovo leto na državni ravni. Tako bi morda lažje prišli tudi do kakšnih sredstev,« je dodal Bregar.
Iščejo denar za Resslov most
V Šentjerneju potrebujejo denar predvsem za bodoči Resslov most na Krki v Mršeči vasi, kjer že pet let stoji začasni vojaški most. Bregar vidi most kot nekakšen pomnik vseh petih držav. Idejna zasnova za kovinski most je že izdelana, a poldrugega milijona evrov, kolikor je ocenjen novi most, občina sama ne bo zmogla zagotoviti. Zato, kot nam je pred dnevi dejal šentjernejski župan v odstopu Radko Luzar, računajo na različne razpise. »Denar za pridobitev gradbenega dovoljenja je v proračunu zagotovljen, dovoljenje bomo pridobili predvidoma do sredine leta 2020, nato je treba najti denar za gradnjo. Smo pa že v preteklih letih iskali finančne vire, a primernih razpisov enostavno ni bilo,« je dejal Luzar.
Idej v povezavi z Resslom jim sicer v Šentjerneju ne manjka. V sodelovanju s Tehniškim muzejem Slovenije in številnimi strokovnjaki želijo v Kulturnem centru Primoža Trubarja pripraviti stalno razstavo o Resslu, uspešno so kandidirali za evropska sredstva s projektom Pot ladijskega vijaka za ureditev pešpoti, kolesarske in konjeniške poti od kartuzije Pleterje do Krakovskega gozda. Pripravljajo promocijski video in slikovno gradivo o Resslu ter animirani film o njegovih izumih, srečanja, vsebinsko povezana s področji Resslovega delovanja, ter mnoge druge dogodke.
