»Tako uspešne akcije v naši občini, kot je bila za Žana Kotnika, ne pomnim. Ljudje – prvi so bili najbližji sosedje, drugi krajani Galicije, kasneje, ko je novica o žalostni nesreči zakrožila tudi po medijih, pa tudi z vseh drugih koncev države – so se res množično odzvali in pomagali z denarnimi prispevki po svojih močeh. Vse smo skrbno beležili in tudi javno, sproti, prek facebook strani krajevne skupnosti Galicija objavljali sezname vseh nakazil. Samo zato, ker smo želeli, da ljudje vedo, da lahko Rdečemu križu povsem zaupajo in bo ves zbrani denar porabljen izključno za Žanovo novo hišo,« pravi sekretar območnega združenja Rdečega križa Žalec Matjaž Črešnovar, ki je ves čas tesno sodeloval tudi s predsednikom KS Galicija Petrom Vipavcem. Za Žana se je na računu, skupaj z zavarovalnino, ki jo je nakazala zavarovalnica, zbralo skoraj 150.000 evrov.
Najraje ima kuhinjo
Danes, pravzaprav že nekaj tednov pred obletnico dogodka, Žan že spi v novi hiši, ki je zrasla na gabaritih stare, od katere je nepoškodovana ostala le klet. Nič ni večja, pa tudi manjša ne. A tudi če bi bila manjša, pravi danes Žan Kotnik, ki kot študent dela v enem od znanih gostišč na Vranskem, bi bil zelo zadovoljen. »Lahko rečem, da res mirno in dobro spim. Hitro se navadiš na nekaj, kar je novo, lepše in tudi boljše,« nam prizna Žan, ki mu zdaj tudi za drva ni treba več skrbeti, saj se ogreva s toplotno črpalko. »Ta pa skrbi, da je hiša ves čas enakomerno ogreta, tudi če me ni doma,« še pove Žan in nam ponosno razkaže vse prostore v hiši.
Še najbolj ponosen je na kuhinjo. Nič nenavadnega, saj je po poklicu kuhar, zato je imel pri izbiri te proste roke, saj sam najbolje ve, kaj v njej potrebuje. »Seveda sem že preizkusil tako štedilnik kot pečico, saj se trudim, da sorodnike, ki me v teh dneh obiskujejo, ker želijo videti moj novi dom, tudi pogostim. A čeprav najraje od vsega pečem torte in sladka peciva, pa priznam, da za peko teh še ni bilo časa. Saj veste, kakšen je december za vse, ki delamo v gostinstvu,« nam smeje razlaga Žan, ki mu družbo v hiši delata dve muci, zunaj nje pa pes Tajči, ki je na gospodarja težko čakal tudi, ko je Žan bival v najemniškem stanovanju, ki mu ga je ponudila občina za čas, ko je bil brez vsega.
Lahko bi se končalo tudi tragično
Seveda Žana pobaramo, ali si je po požaru mislil, da bo prej kot v letu dni že v novi hiši. »Vedel sem, da mi bodo ljudje pomagali. O tem sploh nisem dvomil. Res pa si nisem mislil, da bo solidarnost tako velika in da bodo pomagali tudi tisti, ki me sploh ne poznajo. In vsem sem za čisto vsak evro res izjemno hvaležen,« pravi Žan, ki se še kako dobro zaveda, da bi se lahko vse skupaj končalo tudi veliko huje. Zanj tudi tragično, saj je zagorelo sredi noči, ko je že spal. A na srečo ga je prebudilo glasno prasketanje ognjenih zubljev. Če ga ne bi, bi se lahko zaradi dima zadušil. Smola pa je tudi, da je hiša nekoliko odmaknjena od prvih sosedov, zato ognja ni pravočasno opazil nihče drug.
Žanu so takoj ponudili roko vsi, ki ga poznajo kot dobrega in skromnega fanta, zato o tem, da bo dobil nov dom, ni dvomil nihče. Tudi predsednik KS Galicija Peter Vipavc ne, čeprav prizna, da so bili prvi dnevi po požaru zelo stresni. »Ko pa so že sami krajani v prvih dneh zbrali prek nabiralnih pol 20.000 evrov, sem postal optimist. Ob tem je bilo opravljenih tudi ogromno prostovoljnih ur. Pri delu smo se ves čas posvetovali z uradnim nadzornikom, prav tako smo vodili gradbeno knjigo, saj je to edino pravilno,« je še povedal Vipavc.
