Arhitektka in oblikovalka Jožica Curk je Fakulteto za arhitekturo končala na Univerzi v Ljubljani, nato se je posvetila področju kamnoseške industrije.
Nekaj let je organizirala simpozije o naravnem kamnu v arhitekturi in skrbela za uveljavitev slovenskega kamna. Leta 2004 je ustanovila biro Curk arhitektura, kjer se posvečajo različnim oblikovalskim in arhitekturnim področjem od grafičnega in produktnega oblikovanja, oblikovanja notranje opreme in interierja pa vse do zahtevnih arhitekturnih objektov.
Oblikovanje elementov in prostorov igre in učenja
V njenem studiu deluje od 4 do 6 arhitektov, ki se med načrtovanjem povezujejo s številnimi zunanjimi strokovnjaki glede na specifiko posameznega projekta.
V biroju načrtujejo javne in zasebne objekte, notranjo opremo, zunanje ureditve in otroška igrišča. Zadnja leta jo zanima predvsem oblikovanje elementov in prostorov igre in učenja. S sodelavci je načrtovala dozidavo, prenovo in opremo več vrtcev, šol in otroških igrišč, med katerimi so Izobraževalni center Pika, Ljubljana (2014), Vrtec Vrhovci v Tehnološkem parku Ljubljana (2015), KULT 316, medpodjetniški izobraževalni center BIC Ljubljana (2015), Prizidek OŠ Kolezija v Ljubljani z igriščem na strehi (2015), igrišče OŠ Ledina, Ljubljana (2017), prizidek OŠ Milana Šuštaršiča, Ljubljana (2018), Ekohiša za naravovarstveni program BIC Ljubljana (2019).
Jožica Curk zagovarja mnenje, da je učenje proces, ki se nikoli ne konča. Začne se ob rojstvu in se nadaljuje v vseh obdobjih življenja. Predvsem v prvih letih življenja se otroci lahko učijo predvsem z igro in ustvarjanjem. Avtorica zna tej želji in potrebi otrok prisluhniti in uspeva ji oblikovati igriva, vesela in dinamična okolja, ki vabijo uporabnike vseh starosti k igrivemu učenju in poučni igri: »Vzgojno-izobraževalni objekti so mi še posebej pri srcu. Načrtovanje takih objektov je zelo odgovorno, saj otroci v njih preživijo dobršen del svojega časa. Vzgoja o arhitekturi in oblikovanju se začne v najzgodnejših letih, zato je pomembno, da otroke nagovarjamo z dobrim oblikovanjem in dobro arhitekturo.«
V biroju Curk arhitektura načrtujejo funkcionalna, estetsko dovršena in kakovostna bivalna ali delovna okolja. Vedno skušajo uskladiti želje naročnika z vizijo arhitektov ter načrtujejo z razmislekom, da bo rešitev varna, uporabna, trajna in dolgo časa zanimiva. Jožica Curk pravi: »Pri načrtovanju je treba najprej prisluhniti naročniku in veliko spraševati: kaj potrebuje, kdo, kako in na kakšen način uporablja prostor, ki ga načrtujemo, in podobno. Potem njegove potrebe uskladimo z danostmi lokacije: smeri neba, relief, vedute, grajeno in naravno okolje… Pomembno je tudi, da pri načrtovanju upoštevamo finančne zmožnosti naročnika in načela trajnosti.«
Kar velja za objekte, velja tudi za predmete
Arhitektka je po izobrazbi tudi oblikovalka in med načrtovanjem arhitekture se pogosto loteva tudi oblikovanja izdelkov. Njeni najljubši projekti so tisti, ki so celoviti in kjer načrtujejo arhitekturo objekta in interier. Verjame, da je pristop načrtovanja pri obojem podoben – kar velja za objekte, velja tudi za predmete.
Leta 2019 je Jožica Curk s sodelavko arhitektko Ajdo Racman zaključila projekt ureditve knjižnice Gimnazije Jožeta Plečnika v Ljubljani. Gimnazija Jožeta Plečnika je kulturni spomenik državnega pomena. V prvo nadstropje gimnazije, v vogal Slovenske ceste in Šubičeve ulice, je bilo treba umestiti povsem novo vsebino in urediti šolsko knjižnico, ki je bila zadnja leta odrinjena v začasne prostore v avli. Vsebina in program, ki se večinoma odvija v šolskih knjižnicah, praviloma presega namen knjižnice, saj se zaradi pomanjkanja prostora v knjižnicah pogosto opravlja tudi del učnega procesa (pouk, individualno delo itn). Tudi to je bilo treba upoštevati pri načrtovanju, poleg tega, da bo nova knjižnica urejena v za to nenamenskih prostorih.
Arhitektki sta prostor najprej očistili predelnih sten in spuščenih stropov ter izdelali barvno študijo v skladu s smernicami konservatorskega načrta. V prvem delu (ožji prostor, nekdanji hodnik) so uredili sprejemni prostor in kabinet za evidentiranje gradiva, ki je zaprt s stekleno steno, v večjem prostoru (prvotni učilnici) pa knjižnico in čitalnico, ki se po potrebi lahko spremeni v manjšo učilnico. Oprema je izdelana iz hrastovega lesa z dodatki črnih kovinskih nosilcev s podobo Jožeta Plečnika, povzetimi iz celostne grafične podobe gimnazije. Izbor stolov je iz opusa slovenskega oblikovalca Nika Kralja: fotelj rex in stol mosquito.
V studiu so želeli s prenovo prostorov novo knjižnico umestiti v mestno središče. Izjemna lokacija in pogledi, ki se odpirajo na Slovensko cesto in Šubičevo ulico, je lahko navdih za obiskovalce, za širok pogled navzven, v svet. Arhitektki sta ustvarili kakovostno arhitekturno zasnovo in opremo, ki presegata nivo običajnih šolskih prostorov.
