Z nazivom evropska prestolnica kulture se letos ponašajo v naši neposredni bližini, na Reki, kjer bodo 1. februarja prevzem naziva slovesno zaznamovali. Nekoč pomembno industrijsko mesto, polno propadlih tovarn in opuščenih skladišč, ki je – denimo tudi zaradi rojstva hrvaškega panka – v razmeroma konservativni okolici od nekdaj veljalo za progresivno, bo iskalo novo identiteto pod sloganom Pristanišče različnosti. »Reka geografsko morda res ni v srcu Evrope, a po vrednotah in zanimanjih je,« je za STA povedala direktorica EPK Emina Višnić.
Projektu je namenjeno dobrih 50 milijonov evrov, od tega bo približno 30 milijonov za infrastrukturo prispevala mestna uprava. Po napovedih se bo namreč središče mesta od Korza razširilo do kompleksa nekdanje Tovarne motorjev Rikarda Benčića in oživljenega območja Delte, kjer bo potekal dobršen del programa. V oživljeni nekdanji tovarni kot del EPK že deluje Muzej moderne in sodobne umetnosti, tam naj bi uredili še novo mestno knjižnico, mestni muzej in interaktivni muzej za otroke. Na slavni ladji Galeb bodo postavili stalno razstavo o zgodovini ladje, gibanju neuvrščenih in Titu, na krovu bo tudi prostor za javne prireditve.
Za glasbene navdušence bodo poskrbeli latvijska mezzosopranistka Elina Garanča in animatronski robotski band Compressorhead umetnika Franka Barnesa, knjižni molji so vabljeni na festival evropske kratke zgodbe Hay festival. Uprizoritveno področje bo zastopala predstava uveljavljenega belgijskega kolektiva Needcompany, dirigent Carl Unander-Scharin bo na čelu interaktivnega projekta ReCallasMedea prevpraševal odnos med opero in tehnologijo, predstavo o tem, zakaj vsi režimi obožujejo balet, pa pripravlja tudi Janez Janša. Ujeti bo mogoče tudi razstavo slovenske umetnice Sanele Jahić, kuriral jo bo računalniški algoritem, pa umetniško instalacijo multimedialca Saša Sedlačka.
Na Irskem Margaret Atwood
Na čelu evropske kulture se bo Reki pridružil tudi Galway, univerzitetno mesto z 80.000 prebivalci na zahodu Irske, priljubljeno zaradi poletnih festivalov in uličnih glasbenikov. Nosilni stebri njihovega programa, ki ga bo zagotovo zaznamovalo tudi zadnje politično dogajanje v Veliki Britaniji, bodo jezik, pokrajina in migracije. Programska trimesečja so zastavili okoli štirih keltskih praznikov, imenovanih Imbolc, Beltane, Lughnasa in Samhain, otvoritveno slavje pa bo vrhunec doživelo 8. februarja.
Ob dvestopetdeseti obletnici rojstva Ludwiga van Beethovna bodo že v januarju, s koncertom ruske violinistke Aline Ibragimove in francoskega pianista Cédrica Tiberghiena, na svoj račun prišli ljubitelji klasične glasbe. Med programske vrhunce pa sodi obisk kanadske pisateljice Margaret Atwood. Avtorica Dekline zgodbe bo Irsko obiskala ob dnevu žena, proslavljali bodo tudi delo irskega dramatika Johna Millingtona Syngeja in atlantskemu oceanu kljubovali z glasnim branjem Homerjeve Odiseje. Razsvetlila jih bo še svetlobna instalacija finskega umetnika Karija Kole, nova interpretacija Epa o Gilgamešu gledališke skupine Macnas, serijo irskih enodejank pa pripravljajo tudi v Druid Theatre Company. Kot je pojasnila direktorica Helen Marriage, znaša njihov proračun slabih 40 milijonov evrov.
