Sam s tako politično filozofijo ne morem soglašati, ker sem prepričan, da bi se morala demokratična politika ukvarjati z zadevami, ki so družbenopolitično najbolj kritične, ker so državljani sami nemočni, saj sicer vladajo centri moči, ki zastopajo le svoje partikularne interese. Predsednikova politična filozofija pa dejansko ustvarjalno spodbuja neoliberalni politično-državni in družbeni razvoj, ki pušča državljane same in nezaščitene pred lobiji, med katere sodijo tudi stanovska združenja. Taka politika dejansko zanemarja dobro državo in zdravo družbo, za katero je tudi pravna država postranska zadeva.
Predsednik države se svoje politične filozofije drži tudi na osebni ravni. Njegovo delovanje je pogosto namenjeno le osebni promociji. V sedanji situaciji, ko je javni zdravstveni sistem v taki krizi, da že načenja svoj obstoj, predsednik države za novo leto peče piškote in prav nič ga ne skrbi, da je že ogromno državljanov zaradi predolgih čakalnih vrst zdravstveno in nedvomno tudi življenjsko ogroženih. Nič ga ne skrbi, da državljani plačujejo že več kot pol milijarde na leto iz svojega žepa za zdravstvene storitve, ki so jih že enkrat plačali s svojimi prispevki in davki.
Te in še kar nekaj problematik demokratična politika ne bi smela zanemarjati. Kot je rekel južnoafriški predsednik Mandela, je vedno pravi čas, da narediš pravo stvar.
Mag. Janez Tršan, Ljubljana
