Zagreb je tik pred zdajci rešil organizacijo tekem svetovnega pokala v alpskem smučanju, potem ko je decembrska odjuga povzročala težave po vsej Evropi. Slovenski alpski smučarji in smučarke proge na Sljemenu sicer niso testirali, saj so imeli dobre pogoje v Werfenwengu (moški) in Obdachu (ženske), od koder so se odpravili na prizorišče. Medtem ko progo Crveni spust vsi slovenski alpski smučarji dobro poznajo, imajo na njej na tekmah svetovnega pokala zelo slabo statistiko. Najboljši slovenski slalomist Štefan Hadalin namreč v Zagrebu sploh še ni osvojil točke svetovnega pokala, ničelno statistiko ima tudi Žan Kranjec. Za nameček še nikoli nobene točke na tej progi ni osvojila Meta Hrovat. Edina od slovenske šesterice s točkami v Zagrebu je Ana Bucik. Novogoričanka je bila pred tremi leti 11., predlani pa 24.
Kako težko je bilo med božično-novoletnimi prazniki dobiti proste zmogljivosti za trening, kaže primer slovenske moške reprezentance v tehničnih disciplinah. Slovenci so imeli srečo, da so v bližini Werfenwenga na avstrijskem Salzburškem našli prost zasebni apartma, saj so bile vse druge spalne kapacitete zasedene. Najbližje smučišču sta bili namestitvi v Salzburgu ali Beljaku, kar pa ni prišlo v poštev. »Bolj me veseli izkupiček, saj smo med prazniki zelo dobro trenirali. Med 27. in 30. decembrom smo v Reiteralmu skupaj z Avstrijci imela dva dni veleslalomskega treninga, dva dni pa smo z Rusi vadili slalom. Z Rusi smo si delili progo tudi v Werfenwengu, kjer smo imeli dobre pogoje,« je sporočil Klemen Bergant.
Najboljše v sezoni 21. mesto
Zagreb bo pomenil uvod v januarski slalomski del sezone, ko bo kar šest tekem svetovnega pokala. Že v sredo, 8. januarja, bodo slalomisti tekmovali v Madonni di Campiglio, v nadaljevanju pa v Adelbodnu, Wengnu, Kitzbühelu in Schladmingu. »Za takšen ritem smo vedeli vnaprej in se nanj pripravljali. Veseli me, da Štefan Hadalin na treningih smuča bolje. Verjamem, da bo boljše smučanje potrdil tudi na tekmi. Žan Kranjec funkcionira dobro kot že vso sezono,« sporoča glavni moški trener tehničnih disciplin. »V Zagrebu imamo res slabo statistiko. Čas je, da jo izboljšamo. Še nikoli nismo imeli tako dobrega startnega izhodišča,« je optimističen Bergant.
Na obeh dosedanjih slalomih se Štefan Hadalin še ni uvrstil med najboljšo dvajseterico. V Leviju je bil 23., mesto boljši je bil v Val d'Iseru. Zato se na slalomski lestvici (še) ni prebil med prvokategornike, da bi nosil boljše startne številke. Pri Vrhničanu se ponavlja stara hiba, da ujame tekmovalni ritem pozneje. Najboljšo slovensko slalomsko uvrstitev v tej zimi ima Žan Kranjec, ki je bil v Leviju 21., medtem ko je v Val d'Iseru po spodbudnih vmesnih časih na prvi progi odstopil.
Visoke hrvaške številke
Znano je, da je Zagreb radodaren tako z nagradnim skladom najboljšim alpskim smučarjem in smučarkam kot tudi pri pogostitvi. Nagradni sklad za moške in ženske znaša dobrih 110.000 evrov. Višjega imajo pri moških le v Kitzbühelu, pri ženskah pa v Flachauu. Proračun prireditve dveh slalomskih tekem znaša dobrih 2,8 milijona evrov, kar je skoraj toliko, kot znašata Pokal Vitranc in Zlata lisica skupaj. Sedemdeset odstotkov tega zneska organizatorji pokrijejo s sponzorskimi sredstvi, preostali del pokrijeta glavno mesto in država.
Tudi proračun hrvaške alpske smučarske reprezentance je visok. Po besedah direktorja Vedrana Pavleka v Večernjem listu znaša okrog 2,2 milijona evrov, kar je nekoliko manj kot v slovenskem smučanju. Zdi pa se, da Hrvati denar porabljajo bolj sistemsko, saj imajo jasno določene prioritete, medtem ko je v Sloveniji proračun razdeljen vsem disciplinam. Primerjava slalomskih rezultatov slovenskega in hrvaškega smučanja v tej sezoni je krepko na strani Hrvatov. V Leviju so bili trije hrvaški smučarji uvrščeni med najboljšo dvajseterico (Istok Rodeš, Filip Zubčić in Elias Kolega), v Val d'Iseru pa dva (Kolega in Matej Vidović). Hrvati so blesteli tudi lani na največji domači prireditvi s tremi uvrstitvami med 20, najboljši pa je bil Elias Kolega na sedmem mestu.
