Od športnih prvenstev do glasbenih festivalov in velikih koncertov. Sicer pa v političnem smislu leto 1970 ni bilo tako burno kot leto prej, čiščenje liberalnih komunistov se ni odvijalo na očeh javnosti (Stane Kavčič je bil še naprej predsednik slovenske vlade, Mitja Ribičič pa jugoslovanske vlade), po drugi strani pa so recimo na Slovenski popevki prvič prepevali (tudi) v angleščini. V Slovenijo so na višku moči prišli Blood, Sweat and Tears, država je začela graditi primorsko avtocesto, zato ni čudno, da so leta 1970 Avseniki zaigrali veliko instrumentalno uspešnico Na avtocesti, po nemško Auf der Autobahn.
Hala Tivoli
Pomemben športni kompleks v parku Tivoli se je po odprtju leta 1965 dobro ogrel in leta 1970 gostil tri svetovna prvenstva, koncert vrhunske ameriške jazz rock skupine Blood, Sweat & Tears (1970) ter že tretjič tudi festival Slovenska popevka. A bodimo politično nekorektni in priznajmo, da je vse preostale prireditve zasenčilo svetovno prvenstvo v košarki. Jugoslavija je imela takrat prvič res fantastično generacijo in je v Hali Tivoli osvojila prvo zlato medaljo na velikih tekmovanjih. V spominu in na posnetkih ostaja tekma z ZDA, ki so jo naši dobili s 70 : 63. Po zmagi nad bolj političnim kot športnim nasprotnikom je medaljo šef organizacijskega odbora Stane Dolanc poklonil tovarišu Titu, ki si v dvorano, v kateri je bilo namesto 5000 okoli 14.000 ljudi, verjetno niti ni upal vstopiti. Ob tem dogodku za nas povsem zbledi svetovno prvenstvo v umetnostnem drsanju, kjer so bili najboljši Sovjeti in Američani. Za Slovence je bilo bolj zanimivo svetovno prvenstvo v gimnastiki, jasno. Miro Cerar je, kot je bilo to takrat v navadi, na konju z ročaji osvojil zlato kolajno.
Avtocesta Vrhnika–Postojna
Triindvajsetega maja leta 1970 so kljub različnim pogledom jugoslovanskih in slovenskih politikov na razvoj jugoslovanskega gospodarstva začeli uradno graditi prvo štiripasovno cesto v federativni državi. Šlo je za odsek med Vrhniko in Postojno. Gradili so ga dve leti in pol, cesta pa je postala zgolj majhen odsek avtoceste med mejnim prehodom Šentilj in Obalo. V modernem času je avtocesta Vrhnika–Postojna zgolj zrno v mozaiku petega evropskega koridorja Lyon–Kijev. Avtocestni odsek Vrhnika–Postojna so odprli 29. decembra 1972.
Stavka v Luki Koper
Leta 1970 je bila največja splošna stavka v Luki Koper. Razmeroma mlado podjetje (kot pristanišče je bilo ustanovljeno leta 1957 in se je leta 1961 preimenovalo v Luko Koper) je od leta 1959 vodil šele drugi direktor po vrsti Danilo Petrinja, ki je leta 1970 za svoje delo dobil Kraigherjevo nagrado (bil je menedžer leta, če malce posodobimo), potem pa je spomladi zaradi stavke odstopil. Nekateri govorijo o velikih finančnih težavah Luke, drugi pa stavko označujejo za orkestrirano dejanje, katerega namen naj bi bila odstranitev preveč liberalnega direktorja.
Prvi zvezek SSKJ
Izšel je prvi od petih zvezkov Slovarja slovenskega knjižnega jezika, od črke A do črke H. Nadaljevali so z drugim zvezkom leta 1975 od I do Na, leta 1979 od Ne do Pren, leta 1985 od Preo do Š in na koncu leta 1991 od T do Ž. Prvo geslo je bilo »a«, zadnje pa »žvrkljati«. V predgovoru so pri Inštitutu za slovenski jezik (dr. Bratko Kreft) in pri Slovenski akademiji znanosti in umetnosti (dr. Josip Vidmar) zapisali: »Novi slovar bodi koristen kulturni instrument za naše umsko življenje nasploh, hkrati pa naj bo z vso svojo vsebino tudi spomenik naše današnje kulture.«
Začetek gradnje bolnišnice v Šempetru
Po drugi svetovni vojni je severna Primorska izgubila bolnišnico v Gorici, zato so si državljani nove Jugoslavije pomagali z bolnišnico v Vipavi, ki pa je imela komaj 85 sob in še nekaj oddelkov po drugih mestih. Leta 1970 je skupščina občine Nova Gorica ustanovila sklad za izgradnjo bolnišnice. Začele so se intenzivne priprave: upravni odbor za izgradnjo bolnišnice je vodil Tine Remškar, sestavljali so ga predstavniki gospodarstva in politike severnoprimorske regije, medicinski del ekipe pa je vodil prim. dr. Ciril Šubic.
Tuji gostje na Slovenski popevki
Sedemdeseta leta so bila v znamenju liberalizacije tudi pri Slovenski popevki. Pri festivalu, ki se je že od samega začetka leta 1962 zgledoval po tujih, predvsem italijanskih, angleških in ameriških glasbenih trendih, je to postalo povsem očitno leta 1970. Prvič so namreč nastopili tudi glasbeniki iz drugih držav in peli priredbe naših skladb. Ob gostih iz širše domovine so nastopili francoski, avstrijski, zahodnonemški, italijanski in angleški pevci. Zmagale so Bele vrane s popevko Mini maxi, ki jo je v mednarodni verziji pela italijanska skupina Quartetto Cetra.
Rdeče klasje
V sedemdesetih si je tudi filmski svet ob partizanskih vesternih že privoščil kritiko komunističnega režima. Rdeče klasje je film o nacionalizaciji slovenskega kmetijstva in kmetijskih posestev, posnel pa ga je Živojin Pavlović po romanu Ivana Potrča Na kmetih. V zelo erotičnem filmu je blestel tista leta stalen gost naših krajev Rade Šerbedžija. Igrali so še Majda Potokar, Majda Grbac, Arnold Tovornik in Jože Zupan. Film Rdeče klasje je sodeloval na berlinskem festivalu, kjer je žirija najbolje ocenila film Vrt Finzi-Continijevih Vittoria De Sice.
Največji uspeh slovenskega nogometa
Leta 1970 je ljubljanska Olimpija dosegla največji uspeh slovenskega nogometa v času Jugoslavije. Uvrstila se je v finale pokala maršala Tita in izgubila s Crveno zvezdo. V Ljubljani je bilo 2 : 2 (za zelene sta zadela Vili Ameršek in Bečejac, za Crveno zvezdo Lazarević in Mihajlović), v Beogradu pa 1 : 0 za Crveno zvezdo, gol je dal v 118. minuti Dragan Džajić. Crvena zvezda je šla v ligo prvakov, Olimpija pa je igrala v pokalu pokalnih prvakov. Septembra so naleteli na Benfico iz Lizbone in gladko izpadli (1 : 1, 1 : 8).
Slovenski klubi v jugoslovanskih ligah
V ekipnih športih so blesteli košarkarji Olimpije, ki so osvojili prvenstvo Jugoslavije, bili so pred Crveno zvezdo. Maribor je brez ene zmage izpadel. Pri nogometu je Olimpija sicer izjemno igrala v pokalu, v prvenstvu, kjer je slavila Crvena zvezda, pa je bila komaj na 16. mestu. Boljši je bil Maribor, deseti. Rokometaši Celja so prvenstvo končali šele na 12. mestu (za točko so ostali v prvi ligi), prvak je bil Partizan iz Bjelovarja. Slovenci so bili boljši v hokeju na ledu: Jesenice so osvojile že 15. naslov, Olimpija je bila druga, Slavija iz Vevč četrta.
Pridi, dala ti bom cvet
V Beogradu je bil februarja deseti izbor jugoslovanske popevke za Pesem Evrovizije. Nastopila so velika imena: Bisera Veletanlić, Radojka Šverko, Ljupka Dimitrovska, Josipa Lisac, Mišo Kovač, Krunoslav Slabinac… Zmagala je naša pevka, 19-letna Eva Sršen (iz Ljutomera), s popevko Pridi, dala ti bom cvet. Na finalu 21. marca v Amsterdamu je pesem Mojmirja Sepeta z besedilom Dušana Velkaverha osvojila predzadnje enajsto mesto, a treba je vedeti, da so bile pred njo takšne zvezde, kot so Dana, Mary Hopkin, Julio Iglesisas in Gianni Morandi.
