Ameriška likvidacija iranskega generala Kasima Sulejmanija na poti z bagdadskega letališča se je v noči na petek zgodila v sosledju skrb vzbujajočega stopnjevanja napetosti v bližnjevzhodni regiji. Najprej je 27. decembra iraški Hezbolah, ki je proiranska šiitska milica, na ameriško vojaško oporišče K1 v Kirkuku na severu Iraka izstrelil 36 raket in pri tem ubil ameriškega pogodbenega delavca. V povračilnem ukrepu so minulo nedeljo ameriški lovci F-15 napadli pet vojaških oporišč iraškega Hezbolaha v Iraku in Siriji ter ubili vsaj 25 njegovih pripadnikov. Zato so pripadniki proiranskih milic in njihovi privrženci na silvestrovo poskušali zavzeti ameriško veleposlaništvo v Bagdadu, šele prihod kurdskih enot iraške vojske in elitne iraške enote, ki so jo izurili Američani, je na novega leta dan protestnike prisilil, da so se umaknili. Podobe obleganja največjega ameriškega veleposlaništva na svetu z zažiganjem ameriških zastav in vzklikanjem: »Smrt Ameriki!« so obkrožile svet. Sledile so fotografije gorečega avtomobila pri bagdadskem letališču in potrditev, da je Donald Trump ukazal likvidacijo iranskega generala, ki je veljal celo za drugega moža islamske republike.
Trump pred volitvami očitno ni želel doživeti ponižanja, ki na prvi pogled spominja na tisto, ki ga je doživel Jimmy Carter po zasedbi ameriškega veleposlaništva v Teheranu leta 1979. Zato je v noči na petek ameriški dron v bližini mednarodnega bagdadskega letališča napadel kolono vozil in ubil tudi 62-letnega Sulejmanija, pomembno osebnost islamske republike, v kateri so iranski konservativci videli bodočega predsednika. Zdaj je težko verjeti, da se bodo stvari ustavile tukaj. Vsekakor si bo Iran vzel čas, da dobro premisli, kako se bo maščeval. Lahko bi bil to napad na ameriško ladjo v Perzijskem zalivu ali pa raketni napad na Izrael, ki je ameriški zaveznik. Vsekakor pa se Trump odmika od svoje predvolilne obljube iz leta 2016, da se bodo ameriški vojaki vrnili domov.
Povezovalec proiranskih milic
Sulejmani je bil poveljnik elitne enote revolucionarne garde, ki se je v Iraku bojevala skupaj s proiranskimi milicami iz Iraka proti Islamski državi (pri čemer je sodeloval z Američani!), v Siriji je v državljanski vojni omogočil zmago sicer šibkemu Bašarju Al Asadu, v Libanonu pa je podpiral tamkajšnji šiitski Hezbolah in v Gazi sicer sunitski Hamas. Posredoval je tudi v jemenski državljanski vojni. Sulejmani je s svojim velikim vplivom v Iraku, Siriji in Libanonu omogočal Iranu povezavo s Sredozemskim morjem.
Toda za Belo hišo je bil terorist. Menda je prav on organiziral silvestrsko obleganje veleposlaništva v Bagdadu, zato naj bi zdaj moral umreti. Vsekakor je atentat nanj ukazal Donald Trump, ki je med silvestrskim obleganjem veleposlaništva izjavil, da bo Iran za to plačal. V ameriškem obrambnem ministrstvu obtožujejo Sulejmanija, da je odgovoren za smrt več sto ameriških vojakov v Iraku od leta 2003. Sicer je Američanom v primeru vojne grozil z asimetričnim bojevanjem, torej nečim podobnim, kar so doživeli ameriški vojaki v Vietnamu pred pol stoletja.
Umor kot vojna napoved
Uboj Sulejmanija je za iranski režim kot ameriška vojna napoved. Vrhovni vodja Hamenej je obljubil »strogo maščevanje« in razglasil tridnevno žalovanje. Nekateri komentatorji trdijo, da je likvidacija Sulejmanija že začetek vojne. Prava vojna med ZDA in Iranom (ki ji sicer Trump ni naklonjen), pa tudi med Izraelom in Iranom bi lahko vodila do velike svetovne gospodarske krize, saj bi Teheran v tem primeru najbrž zaprl Hormuško ožino, skozi katero gre iz Perzijskega zaliva velik del vse na svetu načrpane nafte. Že v petek so zaradi te možnosti cene nafte na svetovnem trgu poskočile za 4 odstotke.
Po likvidaciji iranskega generala iz sveta prihajajo pozivi k zadržanosti vseh strani. Generalni sekretar ZN Antonio Guterres je poudaril, da si svet ne more privoščiti še ene vojne v Perzijskem zalivu, Rusija je opozorila, da je bil uboj Sulejmanija avanturistična poteza. Kitajska dosledno nasprotuje uporabi sile v mednarodnih odnosih, v Berlinu vlada ocenjuje, da smo na nevarni točki in je treba trezno umiriti razmere, h končanju »kroga nasilja, provokacij in povračilnih ukrepov« pa je pozval tudi predsednik evropskega sveta Charles Michel. Dodatnemu stopnjevanju nasilja se je treba izogniti za vsako ceno, je zapisal v sporočilu za javnost.
— Donald J. Trump (@realDonaldTrump) January 3, 2020
