Ajatola je še izrazil prepričanje, da smrt iranskega generala ne bo preprečila »končne zmage islama nad imperialisti«. Zaradi smrti Solejmanija je razglasil tudi tridnevno nacionalno žalovanje, poroča nemška tiskovna agencija dpa.

Pentagon je pred tem potrdil, da je bil Solejmani ubit na ukaz ameriškega predsednika Donalda Trumpa v letalskem napadu ameriških sil na bagdadskem mednarodnem letališču. Pentagon je sporočil, da je šlo za preventivni ukrep.

Iranska revolucionarna garda je smrt svojega generala potrdila in sporočila, da je umrl mučeniške smrti. Hamenej pa je dodal, da je bil Solejmani »obraz mednarodnega upora« in da so ga ubili »najbolj kruti na svetu«.

Solejmani je bil eden najbolj priljubljenih vojaških poveljnikov v Iranu, za ZDA pa eden najbolj nevarnih nasprotnikov. Po mnenju Washingtona je aktivno razvijal načrte za napade na ameriške diplomate in vojake v Iraku ter v celotni regiji.

(Goreči ostanki vozila, v katerem se je prevažal iranski general Kasem Solejmani. foto: Reuters)

Solejmani naj bi tudi odobril zadnji napad protestnikov na ameriško veleposlaništvo v Bagdadu. Napad na Solejmanija je bil zato po trditvah Pentagona namenjen odvračanju bodočih iranskih napadov.

Trump, ki je bil v času napada na Floridi, je kmalu po tem, ko je v javnost prišla novica o dogodku, tvitnil sliko ameriške zastave, pripisal pa ni ničesar.

Kaj se je zgodilo?

Solejmani in nekateri drugi uradniki so letališče v bagdadu zapuščali v dveh avtomobilih, ko jih je zadel ameriški brezpilotnik, piše britanski BBC. General naj bi v Bagdad priletel iz Libanona ali Sirije.

Do napada je prišlo kmalu po polnoči. Ubitih naj bi bilo vsaj sedem oseb, med njimi tudi namestnik poveljnika proiranske milice v Iraku PMF Abu Mahdi al Muhandis.

ZDA so v nedeljo bombardirale objekte PMF zaradi napada na iraško vojaško oporišče v Kirkuku prejšnji petek, v katerem je bil ubit tudi Američan. Proiranska milica je potem na silvestrovo organizirala protestni napad na ameriško veleposlaništvo v Bagdadu, Američani pa so se maščevali z likvidacijo Solejmanija in al Muhandisa.

Kdo ali kaj so enote Al Kuds, ki jih je vodil Solejmani

Solejmani je vodil enote, ki so zadolžene za operacije v tujini in so na ameriškem seznamu terorističnih skupin. Pripisujejo jim delovanje po vsem svetu, od Venezuele do Bosne in Hercegovine.

Al Kuds (sveta vojska) so elitne iranske vojaške enote, zadolžena predvsem za operacije izven iranskega ozemlja. Ker ima Iran velike interese v bližnjevzhodnih konfliktih, v katere aktivno posega, pa tudi širše v svetu, ima njihovih 10.000 do 20.000 pripadnikov poseben ugled in težo. Področji delovanja enot Al Kuds sta tudi nekonvencionalno oboroževanje in obveščevalne dejavnosti.

Znotraj iranske vojaške strukture sodijo enote Al kuds pod Islamsko republikansko gardo. Iran ima namreč svoje oborožene sile razdeljene na dve glavni veji. Prva je klasična vojska s 420.000 vojaki, njeni nalogi sta varovanje in obramba države ter njenih meja. Druga veja je revolucionarna garda s 120.000 pripadniki. Njena naloga je varovanje islamske republike oziroma politične ureditve Irana. Revolucionarna garda ima enako kot klasična vojska svoje kopenske enote, mornarico in letalstvo, ena od njenih petih vej pa so enote Al Kuds.

Od leta 2007 na ameriškem seznamu terorističnih organizacij

Ustanovili so jih med iransko-iraško vojno (1980-1988). Kmalu zatem so imele odločilno vlogo pri razvoju proiranske šiitske milice Hezbolah v Libanonu. Odtlej so povezane s številnimi proiranskimi organizacijami po vsem svetu ter z drugimi skupinami in političnimi krogi ter so tako tudi podaljšana roka iranske zunanje politike.

Enote Al Kuds so razdeljene na osem podenot, vsaka je zadolžena za svoje geografsko območje. Pripisujejo jim delovanje po vsem svetu, od sosednjega Afganistana in urejenja tamkajšnjih talibanov do Bosne in Hercegovine v času vojne in do Bolivije in Venezuele, kjer naj bi pomagale krepiti varnostni aparat predsednika Nicolasa Madura. Najbolj so seveda dejavne v bližnjevzhodni regiji, kjer med drugim podpirajo Hamas, pripisujejo jim odgovornost za lanske napade na naftna polja v Savdski Arabiji, globoko pa so vpete v dogajanje v Iraku, Siriji in Jemnu.

Tudi zaradi tega so trn v peti Američanom in njihovim interesom v regiji. Od leta 2007 so enote Al Kuds na ameriškem seznamu terorističnih organizacij, od aprila letos pa je na tem seznamu ameriškega zunanjega ministrstva kar celotna revolucionarna garda. Ameriško obrambno ministrstvo enotam Al Kuds pripisuje sodelovanje pri več terorističnih napadih po svetu, denimo pri bombardiranju ameriškega veleposlaništva v Libanonu leta 1983, napadu na židovski center v Buenos Airesu leta 1994, v številnih napadih v Iraku, večinoma pa naj bi jih izpeljale s pomočjo lokalnim skupinam. Zelo odmevno je bilo razkritje, da so enote Al Kuds stale za načrtom umora savdskega veleposlanika v ZDA leta 2011 z bombnim napadom na washingtonsko restavracijo, kamor je zahajal.

Znotraj enot Al Kuds naj bi obstajala še posebna Enota 400 za najbolj tajne operacije. Podrejena naj bi bila neposredno državnemu vrhu, njen prednosti cilj pa (pro)zahodne tarče po svetu.

Iran ZDA svet Ali Hamenej Kasem Solejmani Iranska kriza 2020