Toda še pod vtisom domoljubne daritvene maše za domovino sem vzel v bran cerkvene dostojanstvenike. Citiral sem izjavo škofov in nadškofov: »Cerkev na Slovenskem ni bogata v gmotnem smislu, bogata pa je z velikodušnimi in požrtvovalnimi duhovniki in verniki, ki imajo Cerkev za svojo.« »Da jo imajo verniki za svojo, verjamem,« se je oglasil eden, »saj je ljubljanska nadškofija z darovi vernikov zbrala neverjetnih 1.377.550 evrov.« Potem se je usul plaz. Cerkev ima v Sloveniji 40.000 hektarjev zemljišč in 5000 objektov. Kaj pa pravi statistika? Med letoma 2003 in 2011 so cerkveni zavodi obogateli za Zavod svetega Stanislava (13 milijonov), mariborski Zavod Antona Martina Slomška (12 milijonov, sicer premalo za 80 milijonski dolg mariborske nadškofije), Zavod svetega Frančiška (9 milijonov), Škofijsko gimnazijo Vipava (9 milijonov), Zavod sv. Terezije (3,5 milijona), Zavod sv. Cirila in Metoda (3 milijone). Da vrednost njihovega premoženja šteje na milijarde, cerkveni možje zavračajo, češ da vrednost premoženja ni znana.

Pri denarnih opravilih nas zasipavajo s parolo. »Vklopi razum, zahtevaj račun.« Za božji hram ta parola ne velja, tam se vedemo nerazumno. Nihče ni dobil računa za plačano mašo, posvečeno njegovemu rajnkemu, čeprav si ta včasih mora mašo deliti z več »dušami«. Je bolj ekonomično.

Enega »nergača« je zbodla velikanska zamuda te maše za domovino. Čeprav tudi zdaj ni vsem z rožicami postlano, domovina ni ogrožena. Najbolj primeren čas za tako mašo bi bil božič leta 1943, saj je italijanski okupator že kapituliral in bi Cerkev le lahko pokazala, na kateri strani je. Mogoče je tudi tedaj bilo še prenevarno. V navalu teh dejstev se je moje mnenje o katolicizmu pretehtalo na nasprotno stran.

Zdaj ni nobene nevarnosti, da bi Cerkev doletele kakšne neprijetne posledice za svoja dejanja. Lahko celo kritizira vlado, če ni po njeni volji. V tej točki ima nekaj skupnega z delavstvom, saj ti, da si olajšajo svoj nezavidljivi položaj, uporabijo ventil: »preklinjajo boga in kritizirajo oblast«. Zamujene maše za domovino so se med drugim udeležili predsednik državnega sveta Alojz Kovšca, zunanji minister Miro Cerar, predsednik vrhovnega sodišča Damjan Florjančič, predsednik ustavnega sodišča Rajko Knez, notranji minister Boštjan Poklukar, minister za javno upravo Rudi Medved, varuh človekovih pravic Peter Svetina ter predstavniki nekaterih parlamentarnih strank. Hvala bogu, mojih predstavnikov ni bilo zraven. Pa naj še kdo reče, da je pri nas Cerkev ločena od države.

Toni Jurjec, Brezovica pri Ljubljani