»Ne morem trditi, da med njimi ni tudi menedžerjev, a v zadnjem času ugotavljamo, da so bolj v ospredju ljudje, ki so socialno ogroženi. Navadno že njihove prehranske navade niso ustrezne, uživajo nezdravo hrano, med njimi je več debelosti,« pove dr. Miha Čerček, specialist kardiologije in vaskularne medicine iz UKC Ljubljana. »Stres je lahko sprožilni dejavnik, saj privede do rupture plaka in s tem do infarkta, hkrati pa dviguje raven holesterola. Ampak če gledam strukturo ljudi, ki ležijo na našem oddelku, je med njimi občutno več ljudi s socialnega dna kot pa menedžerjev.«
Povezava med LDL-holesterolom in aterosklerozo
Pri aterosklerozi ali »poapnenju žil« gre za kronično vnetje srednje velikih in velikih arterij. »Obstaja hipoteza, da naj se napredovana ateroskleroza brez oksidiranega LDL-holesterola ne bi razvila. V tej smeri zdaj potekajo tudi zdravljenje in vse medicinske raziskave, ki naj bi prinesle še boljše metode,« pove sogovornik in razloži: »Skupine znanstvenikov po svetu razvijajo celo cepivo proti oksidiranemu LDL-holesterolu, ki bi pri najbolj ogroženih zbilo vrednosti tega škodljivega elementa praktično na nič, kar bi zavrlo ali pa celo izničilo aterosklerozo, a v to možnost verjamejo le najbolj optimistični raziskovalci.« Že zdaj so bolnikom na voljo biološka zdravila (zaviralci PCSK9), ki jih zdravniki najbolj ogroženim pacientom z injekcijami vbrizgavajo pod kožo enkrat na štirinajst dni. Tako oskrbujejo ogrožene osebe, ki s pomočjo statinov ne dosegajo želenih ciljnih vrednosti in so že utrpele infarkt. Prav tako se tako zdravijo tisti, ki imajo tako imenovano družinsko obliko hiperholesterolemije, to se pravi genetsko mutacijo, ki močno vpliva na presnovo holesterola. Dejstvo je, da na raven holesterola v krvi vpliva tudi nezdrava prehrana, določene količine pa ga naše telo proizvede samo, v jetrih. V vsakem primeru je ta snov tisto gorivo, ki poganja vnetni proces v žilni steni.
Redki še zavračajo zdravljenje s statini
V javnosti kroži veliko negativnih informacij o zdravljenju hiperholesterolemije s statini, prav tako je med pacienti po infarktu nekaj tudi takšnih, ki so prej zavračali zdravljenje s statini. A kot lahko iz prakse pove Čerček, so prva stvar, ki jo želijo pacienti opustiti, ravno statini. »Očitno so negativno nastrojene kampanje naredile svoje. Vsem se 'zdi', da čutijo bolečine v mišicah, čeprav je takšnih stranskih učinkov v resnici zanemarljivo malo. Zdravniki jim ta zdravila predstavimo kot zelo preizkušena, kot zdravila, ki se resnično veliko uporabljajo in so pri zniževanju vrednosti holesterola tudi daleč najbolj učinkovita, a na koncu se mora vsakdo sam odločiti, kako bo ravnal,« pove in doda, da s kolegi ugotavljajo, da je pri tem potreben kontinuiran proces edukacije bolnikov, ki se mora nadaljevati tudi pri družinskem zdravniku, v lekarni, medijih… »Pri pacientih, ki so navidezno zdravi, smo še pred časom začeli s srednjim odmerkom statina in ga potem v ambulantni obravnavi, glede na doseženo vrednost holesterola, prilagajali navzdol ali navzgor, z višanjem odmerkov. Ta pristop se ni najbolje obnesel, saj so pacienti po enem letu, ob znižanih vrednostih holesterola, na kontroli najprej vprašali, katera zdravila lahko opustijo. Spet smo jim morali pojasnjevati, zakaj ne bi ničesar opustili, da bi radi še povečali odmerek. Po takem pogovoru naenkrat nismo bili več prijatelji,« odkrito in v smehu pove sogovornik. Prav zaradi izkušenj iz tujine so tak postopek opustili, saj je stroka ugotovila, da je bolje začeti zdravljenje z visokimi odmerki statinov in jih potem po potrebi nižati. »Očitno je psihološki učinek pri teh stvareh zelo močan, ampak z vso odgovornostjo lahko rečem, da se statinov slab sloves drži povsem neupravičeno.«
Prav tako se je spremenil odnos pacientov, ki so že utrpeli srčni infarkt, do alternativnih pripravkov, »biostatinov«, ki so na voljo v prosti prodaji. »Takšen dogodek ljudi dodobra strezni, zato praviloma sploh ne razmišljajo o alternativnem zdravljenju. Če pa bi se med njimi našel kdo, ki bi kljub vsemu vztrajal pri tem, bi mu odločno povedal, da gre za nepreizkušene pripravke, ki niso testirani, nikoli se ne ve, kakšni odmerki statinov so v njih,« še pove sogovornik in odkrito doda, da jemanje takšnih pripravkov povsem nekontrolirano lahko povzroči več škode kot koristi.
