Otok bo konec januarja predvidoma zapustil EU, nato pa bo do konca leta 2020 sledilo prehodno obdobje, v katerem naj bi Bruselj in London sklenila dogovor o prihodnjih odnosih. Prehodno obdobje je mogoče podaljšati enkrat za eno ali dve leti, a Johnson zatrjuje, da tega ne bo storil. »V preteklosti je premier Boris Johnson obljubil, da bi raje mrtev obležal v jarku kot preložil brexit, a je na koncu storil ravno to,« je povedal evropski komisar. Dodal je, da ne verjame, da Johnson ne bo podaljšal roka za sklenitev dogovora o prihodnjih odnosih, kot napoveduje.
Dolžino prehodnega obdobja je britanska vlada vključila celo v predlog zakona o izstopnem sporazumu, kar je Hogan označil za »zelo nenavadno«. Zakon je sicer pred prazniki uspešno prestal prvo glasovanje v britanski poslanski zbornici. Dokončno ga bodo predvidoma potrdili januarja. Pri tem ni pričakovati večjih težav, saj so vladajoči konservativci na decembrskih volitvah osvojili udobno večino v poslanski zbornici.
Po 31. januarju bodo torej sledila pogajanja o prihodnjih odnosih. »Z našega stališča je zdaj pomembno, da se premaknemo od političnih trikov k vsebini,« je povedal Hogan, ki bo imel kot evropski komisar za trgovino pomembno vlogo v pogajanjih. Po njegovih besedah bo pri tem treba sprejemati kompleksne in težke odločitve. »Glede na trenutna stališča želi Združeno kraljestvo zapustiti enotni trg in carinsko unijo. To me bega, saj v Združenem kraljestvu posledic tega še vedno ne razumejo povsem,« je dejal Hogan.
Glavna prioriteta EU medtem ostaja ohranitev celovitosti enotnega trga, pri čemer to ni zgolj stališče Evropske komisije, ampak vseh 27 članic EU, je še izpostavil v pogovoru za Irish Times.
