Štiri tisoč ljudi - tako turistov kot lokalnih prebivalcev - je ujetih na plaži mesta Mallacoota v zvezni državi Viktorija. Tudi številni drugi so si poiskali pribežališče na plažah mest, ki ležijo na 200-kilometrskem obalnem pasu, in so jih prav tako zajeli plameni. Nekateri so s čolni tudi odpluli stran od obale, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
Gre za enega od najhujših dni v krizi, s katero se zaradi požarov od septembra sooča Avstralija. Od ponedeljka pozno zvečer je bilo v Viktoriji in Novem Južnem Walesu uničenih več deset hiš, naraslo pa je tudi število smrtnih žrtev.
Medtem ko sta poskušala zaščiti svoj dom pred plameni, sta v kraju Cobargo, približno 380 kilometrov južno od Sydneyja, življenje izgubila oče in sin. Požari so tako doslej skupno terjali že 12 življenj, vključno s tremi prostovoljnimi gasilci. V Novem Južnem Walesu poleg tega pogrešajo eno osebo, v Viktoriji pa še štiri, piše nemška tiskovna agencija dpa.
Žgoče temperature prek 40 stopinj Celzija in močan veter sta na območju v zadnjih 24 urah prispevala k več kot 200 novim požarom. Že obstoječe fronte se tako hitro širijo in nekateri požari so tako ogromni in siloviti, da proizvajajo lastno grmenje in strele. Posledično so morali marsikje ustaviti ogledovanje terena in gašenje iz zraka.
Oblasti so več deset tisoč turistov, ki počitnikuje na območju, že nekaj dni pozivale, naj odidejo, a za več tisoč je sedaj prepozno za odhod. Oblasti v Viktoriji so na pomoč ujetim v Mallacooti, kjer se je zaradi dima dan spremenil v noč, poslale več ekip, ki naj bi poskrbele zanje. V teku naj bi bile priprave na evakuacijo prek morja ali z zraka, če bo potrebno.
Temperature na območju požarov lahko sicer dosežejo več sto stopinj Celzija in tako ubijejo tistega, ki je preblizu, še preden ga dejansko dosežejo plameni. Pobeg v morje je glede na navedbe oblasti skrajni izhod v sili.
Požari brez primere v Avstraliji divjajo od septembra, zadnji v nizu vročinskih valov in močnega vetra pa je prinesel novo opustošenje. Požari so doslej uničili prek tisoč domov in požgali več kot tri milijone hektarjev površin, še piše AFP.
Kriza je usmerila pozornost na podnebne spremembe, ki po navedbah znanstvenikov prispevajo k dalj časa trajajoči in intenzivnejši sezoni požarov. Tudi avstralski premier Scott Morrison je priznal povezavo med požari in podnebnimi spremembami, še naprej pa vztrajno podpira dobičkonosno premogovno industrijo in je izključil nadaljnje ukrepanje za zmanjšanje emisij.
