V ZDA so temeljne obrestne mere letos znižali trikrat, na raven med 1,75 in 1,50 odstotka, Evropska centralna banka (ECB) pa je v letošnjem septembru znižala temeljno obrestno mero za 10 osnovnih točk, z –0,4 na –0,5 odstotka. Tako ne čudi, da so ameriški indeksi S & P 500, Nasdaq in Dow Jones letos, preračunano v evre, pridobili 32, 39 in 26 odstotkov (v času pisanja). Indeks STOXX Europe 600, ki je sestavljen iz 600 največjih evropskih podjetij, pa je letos pridobil 24 odstotkov. Za 36 oziroma 27 odstotkov so zrasle cene zahodnoteksaške lahke nafte in brenta. Vrednost so – predvsem v prvi polovici leta in zaradi trgovinskih tveganj – pridobile ameriške državne obveznice. Donosnost na ameriške desetletne obveznice se je letos tako znižala za 28 odstotkov, medtem ko se je donosnost na ameriške šestmesečne menice v tem obdobju znižala za dobrih 36 odstotkov.
Tečaj evro-dolar se je znižal za 2,5 odstotka, medtem ko sta se zlato in srebro v dolarjih podražila za 18 oziroma 15 odstotkov. Domači indeks SBI TOP je letos pridobil 15 odstotkov, največ so pridobile delnice KD Gorup (69,6 odstotka) ter delnice Krke (27,7 odstotka).
Ključen za oživitev trgov v zadnjih mesecih je bil napredek pri trgovinskem sporazumu med ZDA in Kitajsko, pa tudi skromno okrevanje proizvodnih makropodatkov v Evropi in na Kitajskem. Ameriške tovarne se še vedno nekoliko borijo, saj se je industrijski sektor indeksa S & P 500 v tretjem četrtletju 2019 po količini prodaje v primerjavi z enakim obdobjem lani skrčil za 0,64 odstotka. Če bi se ameriška proizvodna panoga še krčila v prihodnjih mesecih, lahko pričakujemo povečanje povpraševanja po ameriških državnih obveznicah. Če pa bi se morebitna šibkost proizvodnega oziroma pridelovalnega sektorja razlila v storitveni sektor, lahko pričakujemo hitro ukrepanje Feda in s tem ponovno znižanje obrestnih mer v ZDA. Skratka, morebitna šibkost v pridelovalnem sektorju v prihajajočih odčitkih pridelovalnih indeksov PMI za ZDA bi imela pozitivne cenovne učinke na cene ameriških obveznic v prvem četrtletju 2020. Z morebitnim pojavom šibkosti v storitvenem sektorju pa lahko pričakujemo pozitivne cenovne učinke na cene delnic na Wall Streetu, saj bi Fed v tem primeru verjetno hitro znižal obresti mere že v prvem trimesečju. Trenutne cene delnic na ameriškem trgu pa ne vključujejo morebitnega nižanja obrestnih mer v prvem četrtletju 2020.
Med največja kratkoročna in srednjeročna tveganja še vedno štejemo učinke trgovinskih vojn med ZDA in Kitajsko, morebitna trgovinska pogajanja med ZDA in EU, brexit in fiskalne težave nekaterih držav evrskega bmočja. V prihodnjem letu lahko pričakujemo nadaljevanje stimulativnih denarnih politik številnih centralnih bank, pa tudi nadaljevanje pogovora o uvedbi stimulativnih fiskalnih politik na območju z evrom.
