Začasni, še neuradni podatki policije in agencije za varnost v prometu (AVP) kažejo, da se je letos na naših cestah zgodilo več prometnih nesreč, ki so terjale življenja udeleženih, kot v letu 2018. V 18.012 prometnih nesrečah, ki so se zgodile do 19. decembra, je umrlo 99 ljudi, a so se tudi v zadnjih nekaj dneh zgodile še štiri, ki so terjale smrtne žrtve, kar pomeni, da so v nesrečah letos umrli že 103 ljudje.
Po statističnih podatkih, zbranih do 19. decembra, je bilo med žrtvami največ voznikov osebnih avtomobilov, in sicer 29, 19 je bilo potnikov, 20 motoristov in dva mopedista, umrl pa je tudi en mopedist, čigar hitrost vožnje ni presegala 25 kilometrov na uro. Prav tako so umrli trije vozniki tovornih vozil, dva voznika traktorjev, en voznik avtobusa, 13 pešcev in devet kolesarjev. Žal je življenje v prometnih nesrečah izgubil tudi en otrok, in sicer kolesar, ki še ni bil star 14 let, navajajo pri AVP.
Kot še izhaja iz statističnih podatkov AVP in policije, sta v prvih enajstih mesecih letošnjega leta najbolj pozitivno izstopali pomurska in posavska statistična regija. »Najmanjše število umrlih, niti en odstotek, je na 10.000 prebivalcev v pomurski statistični regiji, v posavski statistični regiji pa ta odstotek znaša 0,26 na 10.000 prebivalcev. Podatki hkrati kažejo, da se je število umrlih najbolj zmanjšalo v pomurski regiji, kjer so še lani v vsem letu v nesrečah umrli trije ljudje, letos pa do zdaj le eden. Pol manj je mrtvih tudi v posavski regiji, kjer so lani umrli štirje ljudje,« navajajo pri AVP.
Najbolj negativno pa izstopajo goriška, primorsko-notranjska in celjska oziroma koroška statistična regija. Na območju Policijske uprave Celje je namreč letos umrlo že 27 ljudi, kar je dobro polovico več kot lani v enakem obdobju, prometna varnost pa je letos celo najslabša v zadnjih desetih letih. Največ nesreč s tragičnim koncem, in sicer šest, se je zgodilo na območju policijske postaje Šentjur, od tega kar tri na glavni cesti med Šentjurjem in Planino pri Sevnici, ki je zato že dobila negativni pridevnik, da gre za cesto smrti.
Neprilagojena hitrost in alkohol
Sicer pa je med sekundarnimi vzroki za nesreče z najhujšimi posledicami tudi letos najpogosteje alkohol, saj je zaradi vinjenih povzročiteljev v prometnih nesrečah umrlo 31 ljudi, lani pa v enakem obdobju 22. »To kaže, da je vpliv alkohola v cestnem prometu še vedno podcenjen. Pomembno motnjo pozornosti predstavlja tudi vse bolj razširjena uporaba mobilnih telefonov med vožnjo, kar se je potrdilo z več različnimi raziskavami, v katerih smo, med drugim, ugotovili, da kar 75 odstotkov voznikov v Sloveniji med vožnjo uporablja mobilni telefon,« pravijo pri AVP. Na policiji pa navajajo, da med najpogostejšimi vzroki za prometne nesreče z najhujšimi posledicami ostajajo neprilagojena hitrost, nepravilna stran oziroma smer vožnje ter neupoštevanje pravil o prednosti. »V povprečju se zgodi od 1500 do 1600 prometnih nesreč na mesec, zanimivo, da nekoliko manj ravno v začetku leta,« še odgovarjajo na policiji. Pri AVP pa, da statistični podatki za zadnjih pet let kažejo, da se nekoliko več nesreč zgodi junija ter septembra in oktobra.
Avtocesta ostaja najvarnejša
Tako na policiji kot pri AVP se strinjajo, da se je ena hujših prometnih nesreč, ki so najbolj odmevale v javnosti, zgodila na viaduktu Malence, ko je v prepad zgrmelo tovorno vozilo z voznikom vred. A po mnenju AVP velja in ostaja avtocesta najvarnejša cesta, kjer se glede na število vozil in prevoženo razdaljo zgodi manj nesreč kot na preostalih cestah. Letos je sicer od skupno 14 smrtnih žrtev na avtocestah, do 19. decembra, pet udeležencev izgubilo življenje na štajerski avtocesti, štirje na primorski, trije na gorenjski, po eden pa na dolenjski in na ljubljanski obvoznici, na že omenjenem viaduktu Malence. Najhujša prometna nesreča, ki je terjala kar tri smrtne žrtve hkrati, pa se je aprila letos zgodila pri Kobaridu, na območju Policijske uprave Nova Gorica.
Pri AVP pravijo, da tudi v prihodnjem letu načrtujejo vrsto preventivnih akcij za večjo prometno varnost, na policiji pa bodo poleg poostrenih nadzorov, v katerih bodo sodelovale tudi druge inšpekcijske službe, skupaj z Direkcijo RS za infrastrukturo preučili tudi možnosti za postavitev novih stacionarnih radarjev za merjenje hitrosti. Pač v skladu s finančno zmožnostjo posameznih služb.
