Nekdanji hrvaški premier, 65-letni Ivo Sanader, je ravnal koruptivno in v lastnem interesu z namenom osebnega bogatenja, ko se je odločil, da bo sprejel podkupnino in upravljalske pravice v hrvaški Ini prepustil madžarskem Molu, je v obrazložitvi sodbe zapisala sodnica Maja Štampar Stipić. Kot je pojasnila, se je Sanader z Zsoltom Hernadijem oktobra 2008 dogovoril, da bo v zameno za 10 milijonov evrov zagotovil, da bo hrvaška vlada, ki jo je takrat vodil, prepustila Molu odločilni glas v upravi Ine, čeprav madžarski partner ni imel večinskega deleža. Izkoristil je položaj in avtoriteto premierja za spremembo delniške pogodbe in izločitev nerentabilnega plinskega poslovanja iz Ine. Na seji vlade je zahteval, da se sprejme odločitev, s katero se Molu prepusti upravljanje Ine, kar je hrvaška vlada tudi storila.
Hernadi je Sanaderju zagotovil izplačilo 10 milijonov Molovih evrov ob posredovanju madžarskega naftnega podjetnika Imreja Fazakasa, ki je sklenil fiktivno pogodbo s podjetjem Sanaderjevega prijatelja Roberta Ježića. Ta je bil tudi ključna priča tožilstva. Sodišče je tako ugotovilo, da so na račun Ježićevega podjetja nakazali pet milijonov evrov, ki jih je bilo treba izplačati Sanaderju. Druga polovica podkupnine ni bila izplačana, ker je Ježić sporno pogodbo prekinil. Ko bo sodba pravnomočna, bo moral Ježić spornih pet milijonov evrov nakazati v hrvaški proračun.
Nekoč najmočnejši hrvaški politik je sodbo dočakal v zaporu, kjer od aprila letos prestaja šestletno kazen zaradi korupcijskega primera Planinska. Medtem so mu operirali koleno, zato ga ni bilo na izreku sodbe. Med sojenjem je zanikal dogovor s Hernadijem in svojo povezanost z milijoni, ki so prišli na račun Ježićevega podjetja.
Razočarani Madžari
Tožilstvo je napovedalo pritožbo na sodbo, saj meni, da je izrečena kazen premila. Odvetniki Sanaderja in Hernadija pa pričakujejo, da bo hrvaško vrhovno sodišče zaradi kršitve pravic obsojencev in obrambe sodbo razveljavilo. Menijo, da je šlo za nepošteno sojenje ter da sodba temelji le na Ježićevem pričanju.
Tudi iz Mola so sporočili, da so izjemno razočarani nad sodbo. Vztrajajo, da njihovi direktorji niso kršili zakonov in da je bil Hernadi med postopkom na madžarskem sodišču oproščen obtožb o podkupovanju na Hrvaškem. Madžarska je doslej zavrnila vse zahteve hrvaškega pravosodja za izročitev Hernadija, vključno z evropskim pripornim nalogom. Evropsko sodišče za človekove pravice je kot nedopustno zavrnilo pritožbo Hernadija, da Hrvaška krši njegovo pravico do svobodnega gibanja. Zaradi veljavnega evropskega pripornega naloga Hernadi ne more zapustiti Madžarske, ne da bi tvegal aretacijo.
Ponovljeno sojenje v primeru Ina-Mol se je začelo oktobra lani. Sanader je bil v združenih korupcijskih primerih Hypo in Ina-Mol na prvi stopnji leta 2012 obsojen na deset let zapora zaradi korupcije in vojnega dobičkarstva. Vrhovno sodišče je Sanaderju kazen znižalo na osem let in pol zapora, ustavno sodišče pa je leta 2015 pravnomočno sodbo razveljavilo zaradi postopkovnih razlogov.
Sanader je bil doslej šestkrat obtožen korupcije. Nekatere obtožnice so medtem zavrnili, edina pravnomočna sodba je bila v primeru Planinska. Januarja naj bi se začelo tudi ponovljeno sojenje v največjem hrvaškem primeru politične korupcije, Fimi-media. Na prvem sojenju je bil Sanader obsojen na devet let zapora, a je vrhovno sodišče sodbo razveljavilo zaradi postopkovnih razlogov. Na zatožni klopi v tem primeru je tudi vladajoča hrvaška stranka HDZ.
