Gre za inovativno tehnologijo, ki bo pomembno spremenila določene procese, tako v zasebnem kot tudi v javnem sektorju. »Skupaj z drugimi, tako imenovanimi konvergenčnimi tehnologijami, kot so umetna inteligenca, velepodatki, internet stvari in druge, bo bistveno spremenila ne samo poslovne procese, ampak tudi družbo v celoti,« pravi Tadej Slapnik, direktor blockchain podjetja Hashnet, ekspert za področje tehnologij veriženja blokov pri UNECE in član tehniške skupine evropskega blockchain partnerstva pri evropski komisiji.
Pionirji na področju veriženja blokov
Slovenija ima na globalni ravni tehnologij veriženja blokov pomembno vlogo, kar dokazujejo tako naša številna uspešna zagonska blockchain podjetja kot tudi aktivnosti države, ki spodbuja razvoj in uporabo te tehnologije v podjetjih in v javnem sektorju. Slapnik pove, da vlada s podjetji na področju razvoja tehnologij veriženja blokov sodeluje na različnih področjih, tako s financiranjem razvoja tovrstnih rešitev v okviru pilotnih projektov kot tudi z izmenjavo znanja in informacij o praktičnih primerih in prednostih njene uporabe. »Decembra je bilo po vzoru Evropske unije vzpostavljeno tudi slovensko blockchain partnerstvo, v katerem sodelujejo predstavniki podjetij, raziskovalnih institucij, lokalnih skupnosti, pristojnih ministrstev, nevladnih organizacij in blockchain združenj,« doda. Na nedavnem slovenskem blockchain posvetu je minister za gospodarski razvoj in tehnologijo Zdravko Počivalšek dejal, da je Slovenija v zadnjih letih prevzela pionirsko vlogo na področju razvoja tehnologije veriženja blokov in umetne inteligence ter s tem dosegla izjemno mednarodno prepoznavnost. »Dokaz je potrditev sedeža Mednarodnega raziskovalnega centra pod okriljem Unesca za umetno inteligenco v Sloveniji in uvrstitev v skupino držav prijateljic digitalnih tehnologij,« je povedal.
Testna nacionalna infrastruktura veriženja blokov
Slovensko podjetje Hashnet je ustvarilo tudi tolar, odprtokodno kriptovaluto, ki jo upravlja skupnost in pri tem uporablja Hashnetov revolucionarni algoritem, ki omogoča pravične, prilagodljive, hitre in varne transakcije. S tem so razvili novo, četrto generacijo tehnologije veriženja blokov, ki omogoča do 200.000 transakcij na sekundo in je bistveno hitrejša od konkurenčnih, energetsko učinkovita in skalibilna. »Na platformi Tolar Hashnet se uporablja storitveni žeton tolar, in to je prva aplikacija, ki smo jo razvili, poleg te pa v sodelovanju s partnerji razvijamo tudi nove,« pove Slapnik. V sodelovanju s Telemachom pa so v podjetju Hashnet razvili tudi SiChain, ki je namenjen testiranju obstoječih in novih blockchain aplikacij za uporabo v javnem in zasebnem sektorju. S tem je Slovenija postala prva država v Evropski uniji, ki ima na državni ravni vzpostavljeno tovrstno testno infrastrukturo. V praksi testna infrastruktura SiChain uporabnikom trenutno omogoča odprtje digitalne denarnice, pošiljanje testnih transakcij, namestitev in testiranje blockchain aplikacij.
»V začetku prihodnjega leta bomo na njej testirali blockchain aplikacije, ki jih razvijajo države članice EU v sklopu evropskega blockchain partnerstva, ki so tako imenovana digitalna identiteta, ki bo omogočala dokazovanje identitete brez fizične ali video verifikacije, avtentikacija certifikatov in znanja, pridobljenega v karierni dobi posameznika, in notarizacija oziroma potrjevanje verodostojnosti izplačil iz naslova EU-sredstev,« napove Slapnik, ki doda, da v prihodnje v sodelovanju s partnerji iz držav EU in drugih držav jugovzhodne Evrope načrtujejo vzpostavitev testne čezmejne blockchain infrastrukture, katere cilj bo razvoj interoperabilne blockchain mreže na meddržavni ravni.
Hitrejši procesi v javnem sektorju in gospodarstvu
Tehnologija veriženja blokov bo v prihodnosti bistveno zmanjšala administrativne in birokratske postopke in tako pospešila vse procese tako v javnem sektorju kot v gospodarstvu. Leto 2020 na ravni Evropske unije prinaša zagon prve generacije evropske infrastrukture veriženja blokov in testno uporabo prvih štirih blockchain aplikacij, ki jih v sklopu evropskega blockchain partnerstva razvijajo države članice EU. »Poleg tega v prihajajočem letu pričakujemo razvoj številnih novih blockchain aplikacij tako za podjetja kot za izboljšanje javnih storitev. Vse to pa bo seveda bistveno povečalo obseg uporabe blockchain tehnologije in razumevanje njenih prednosti s strani njenih uporabnikov,« doda Slapnik.
