Ministrstvo za delo je spremenilo pravilnik o izboru in sofinanciranju programov javnih del, ki usklajuje merila za določanje deležev sofinanciranja plač udeležencem javnih del s strani Zavoda RS za zaposlovanje glede na stanje na trgu dela, so za STA povedali na ministrstvu.

Cilj pravilnika, ki je že v veljavi, je, da se bo v javna dela ob enakem obsegu sredstev vključilo večje število dolgotrajno brezposelnih oseb.

A v občinah, ki so tudi lahko izvajalke javnih del, so zaradi sprememb zaskrbljeni. Potem ko je zavod doslej udeležencem javnih del zagotavljal od 90 do 55 odstotkov plače, bo namreč po novem sofinanciral od 80 do 30 odstotkov njihovega prejemka.

Če je do zdaj veljalo, da 90 odstotkov plače izplača brezposelnim v občinah s povprečno brezposelnostjo, višjo od 17 odstotkov, 55 odstotkov plače pa brezposelnim v občinah z brezposelnostjo, nižjo od devet odstotkov, bo po spremenjenem pravilniku zagotovil 80 odstotkov plače izvajalcem javnih del v občinah, kjer brezposelnost presega 15 odstotkov, in 30 odstotkov plače udeležencem v javnih delih v občinah z brezposelnostjo pod petimi odstotki.

V občinah, kjer je brezposelnost od 12- do 15-odstotna, bo zavod k plači za javna dela v prihodnje primaknil 70 odstotkov, v občinah z brezposelnostjo od devet do 12 odstotkov 60 odstotkov, v občinah z brezposelnostjo od sedem od devet odstotkov 50 odstotkov, v občinah z brezposelnostjo od pet do sedem odstotkov pa 40 odstotkov plače. Sofinanciranje plač se bo tako znižalo v vseh skupinah, a bodo kriteriji višine brezposelnosti milejši.

V Skupnosti občin Slovenije (SOS) opozarjajo, da so bili pogoji za vključitev oseb v programe javnih del strogi že doslej, zdaj pa »obstaja bojazen, da občine ne bodo več izvajale javnih del«.

Namen pravilnika je aktivacija večjega števila dolgotrajno brezposelnih

Da se ne strinjajo s spremembami, je generalna sekretarka SOS Jasmina Vidmar ta mesec opozorila tudi državnega sekretarja pri ministrstvu za delo Tilna Božiča. !Ministrstvo je opozorilo in bojazen vzelo na znanje,! so objavili v SOS.

A na ministrstvu vztrajajo, da je namen pravilnika, ki je medtem že začel veljati, aktivacija večjega števila dolgotrajno brezposelnih oseb, predvsem tistih, ki prejemajo socialne transferje.

»Gre za delovno in socialno aktivacijo čim večjega števila oseb v obliki nadomestitve 'pasivnih' oblik pomoči občin brezposelnim občanom z 'aktivnimi'. Z vključitvijo dolgotrajno brezposelnih oseb - prejemnikov denarne socialne pomoči v javna dela se namreč občinam zmanjšujejo obveznosti iz izplačevanja socialnih transferjev,« so občine poskušali pomiriti na ministrstvu.

Za STA so pojasnili, da bo na podlagi spremenjenega pravilnika dodatno vključenih od 178 do 477 dodatnih udeležencev, odvisno od brezposelnosti v občini, na podlagi katere je določen delež sofinanciranja. »Na letni ravni pa bi se lahko v javna dela v letu 2020 vključilo skupaj več kot 4400 oseb,« so napovedali. Pri tem naj bi bilo upoštevano tudi zvišanje minimalne plače, do katerega bo prišlo januarja 2020.

ZA javna dela po novem letu skupno 22 milijonov evrov

Tudi izračun za primer štiričlanske družine, v kateri sta oba starša brezposelna, otroka pa sta vključena v vrtec, izkazuje, da se v primeru, če se oba starša vključita v javna dela in prejemata minimalno plačo, obveznosti občine mesečno zmanjšajo za 261,92 evra - za 59,11 evra se zniža plačilo občine za vrtec, 67,06 evra za obvezno zdravstveno zavarovanje namesto občine pokrijejo prispevki iz in na plačo, za 135,75 evra pa se zmanjša subvencija najemnine, ki jo zagotavlja občina. Občine naj bi bile na ta način nekoliko razbremenjene.

Zavod RS za zaposlovanje je sicer ta teden že objavil javno povabilo za izvajanje programov javnih del za leto 2020. Neprofitni delodajalci lahko po 15. januarju prijavijo programe s področij socialnega varstva, vzgoje in izobraževanja, kulture, kmetijstva, okolja in prostora in podobno.

Trenutno je za javna dela na voljo devet milijonov evrov, po novem letu pa bodo zagotovljena dodatna sredstva, skupaj naj bi jih bilo na koncu za okoli 22 milijonov evrov.

Javna dela so namenjena dolgotrajno brezposelnim osebam. Mednje sodijo osebe, ki so na zavodu prijavljene leto ali več, kar lahko predstavlja težavo z več vidikov. Dlje ko je nekdo brez dela, bolj lahko izgublja stik s trgom dela in samozavest ter večje ima lahko težave s socialno vključenostjo. V skupini dolgotrajno brezposelnih so v posebej nezavidljivem položaju tisti, ki imajo še določene druge lastnosti, zaradi katerih so manj konkurenčni, denimo zdravstvene težave ali invalidnost.

Delež dolgotrajnih brezposelnih v zadnjem obdobju presega 50 odstotkov, kar predstavlja najvišje vrednosti v zadnjih desetih letih. Še leta 2009 je bil delež dolgotrajno brezposelnih med vsemi brezposelnimi 35,6-odstoten.

Prav dolgotrajna brezposelnost je ena prioritet ministrice za delo Ksenije Klampfer.