Če smo začeli z velikostjo, pa z njo še nadaljujmo. Obilica prostora tako v enem kot drugem nas je namreč precej presenetila, saj sta tako novi clio kot micra dejansko povsem primerna tudi za družino z denimo dvema otrokoma. Res je sicer, da ne bodo uživali v pretiranem razkošju, a vseeno. Kar želimo poudariti, je, da sta zmožna tudi tega (pa čeprav temu niti nista namenjena), česar si v cliu že omenjenega letnika 2003, ki smo si ga tudi lastili, nismo mogli predstavljati. Vožnja s še tremi prijatelji je predstavljala pravi podvig, saj je bilo potrebnega veliko prilaganja, da smo se vsi nagnetli vanj. In še to le za kakšno krajšo razdaljo. Tokrat nam o tem ni bilo treba razmišljati, hkrati pa smo lahko tudi v prtljažni prostor spravili kar nekaj prtljage. No, predvsem to velja za clia, saj premore za svojo velikost velikanskih 391 litrov prostornine, medtem ko micrin pogoltne solidnih 300.
Če sta si torej po velikosti clio in micra precej podobna, saj je renaultov primerek le pet centimetrov daljši in šest centimetrov širši, pa je drugače pri zunanji in notranji podobi. Čeprav so tovrstna mnenja v vsakem primeru precej subjektivna, lahko mirno rečemo, da je clio za naš okus lepši in skladnejši, smo pa pri zunanjosti odprti tudi za drugačna mnenja, saj bo agresivnost in ostrina micre komu zagotovo bolj všeč. Težje bo argumentirati, da clio ni po domala vseh merilih lepši in bolj praktičen v notranjosti, pa čeprav so tudi pri micri uporabili zelo kakovostne materiale. A pri cliu vseeno bolj prepričata, denimo, digitalni merilnik hitrosti in velik interaktivni ekran, ki je presenetljivo odziven, pregleden in enostaven za uporabo, je pa res, da smo pri testnem primerku občasno imeli težave, saj je tu in tam »zmrznil«, se sredi vožnje nato na novo zagnal, ob tem pa se je prekinila tudi povezava z mobilnim telefonom.
Udobnost sedežev je tako pri enem kot drugem zgledna, predvsem pri cliu nadpovprečna, brez pripomb smo bili tudi med vožnjo, pri kateri pa nekaj več užitkov spet ponuja clio. Predvsem pa je bilo kar malce težko verjeti, kako zelo so tovrstno izkušnjo izboljšali pri francozu v primerjavi s predhodnikom. Še posebej nastavitev položaja za volanom je zdaj hipna, že sam volanski obroč precej lepše »sede« v roke in deluje precej kakovostnejše, nekaj velikanskih korakov naprej pa je clio naredil tudi pri odzivnosti in natančnosti volanskega mehanizma ter blaženju cestnih nepravilnosti. Micra tu še vedno daje občutek manjšega avtomobila, se pa ne pri enem ne pri drugem nismo pritoževali nad poskočnostjo, čeprav smo sprva pričakovali, da motorja vsaj pri zahtevnejših preizkušnjah ne bosta kos svoji nalogi. Oba sta namreč pod pokrovom skrivala litrska trivaljna turbobencinska motorja, ki premoreta po 74 kilovatov oziroma okroglih 100 konjskih moči. Res je sicer, da se predvsem v trenutkih, ko je bilo v avtomobilu več potnikov, ne bi prav nič pritoževali, če bi bil še kakšen več, a tudi tako je bila vožnja povsem prijetna. Ali z drugimi besedami: skorajda v nobenem trenutku se nismo zalotili, da bi razmišljali o šibkosti motorja. Se je pa razlika v odzivnosti ob pritisku na plin vendarle malenkostno poznala, nemara tudi zato, ker je clio dobrih 100 kilogramov težji od tekmeca, zato je pri pospeških do 100 km/h razumljivo nekoliko počasnejši (11,8 proti 10,9 sekunde). Prav nekoliko večja obilnost pa je bržčas odločila tudi, da je clio na testu porabil malenkost več goriva: na 100 kilometrov nam je tako »popil« 6,7, micra pa 6,4 litra bencina.
Glede na vse našteto smo bili nekoliko presenečeni, ko smo pogledali na cenik. Za renault clio bi namreč ob nakupu odšteli 14.590 evrov, medtem ko bi nas nissan micra olajšala za dobra dva tisočaka več (16.650). Sodeč po preizkusu, bi, če bi ugibali, prej ocenili, da je clio nekoliko dražji od micre, pa čeprav je res, da je imela slednja samodejni, Clio pa ročni menjalnik. No, nismo pa ne pri enem ne pri drugem pogrešali česa pomembnega pri opremi, zato prav takšnega clia (intense) kot micro (N-connecta) mirno lahko priporočimo. Več pa v sklepu.
