Dedek Mraz je prihajal s kučmo na glavi in z dolgo belo brado, ki se mu je včasih malce odlepila, v tovarno, kjer je bil moj očka zaposlen. Še dolgo zatem smo ugibali, kje je pustil kočijo z jelenčki. Zbrani otroci smo komaj čakali, da nas pokliče in vsakega posebej posadi v svoje kožuhovinasto naročje. Namenil nam je nekaj prijaznih besed, potem pa iz svojega zvrhanega koša razdelil skoraj čisto enaka darila: nekaj bombonov, piškotov, barvice, pobarvanko in morda žogo ali avtomobilček. Vsega smo bili neznansko veseli, posebno sladkarij, ker so bile le redko na jedilniku.
Prihoda svetega Miklavža smo se kar malo bali. Parkeljni, ki so ga spremljali, so že od daleč rožljali z verigami. »Smo bili čez leto dovolj pridni in ubogljivi, da nas ne bodo odvlekli s seboj v ta strašni pekel?« Nastavili smo krožnike, hitro zmolili angel varuh in se potuhnili v postelji. Zjutraj smo na krožnikih zagledali jabolka, orehe, rožiče in kakšno pomarančo. Včasih tudi volnene nogavice in kapo. Za sneg in mraz.
Ob božiču me je babica peljala v cerkev gledat jaslice. Dišalo je po kadilu, v mraku so žarele lučke, iz vseh kotov se je dvigala in širila skrivnostnost. Kako se mi je smililo dete v jaslicah. »Gotovo ga zebe,« me je zaskrbelo. Tudi mene je že zeblo. Doma pri babici so drva prijetno ogrela prostore. Smrečica, okrašena s čisto pravimi, poslikanimi steklenimi kroglicami in svilnatimi ptički, z gorečimi svečkami ter z vato, ki je nadomestila sneg, je bila nepopisno lepa. Bolj kot vse sedanje smrečice in smreke pri nas in v Vatikanu ter vse zvezdnate ceste in bleščeče stvaritve na »ljubljanskem nebu«. Dišalo je po cimetu in klinčkih v kuhanem vinu za odrasle ter po božičnem čaju za otroke. Nekaj let zapored sem prosila Božička za sanke, ampak potem je bilo veselje toliko večje.
V tistih časih so se vsi trije možje dobro sporazumevali in sodelovali. Do vseh otrok so delili enako naklonjenost. Božiček je obiskoval, res bolj previdno in na skrivaj, celo veliko otrok iz komunističnih družin. Možje so se dobro zavedali svojega poslanstva. Tudi naša Cerkev se ga je takrat še zavedala. Zdaj pa se je vse po vrsti spridilo. Dedka Mraza skoraj ni več na spregled. Ne vem, ali so krive podnebne spremembe, ki trosijo premalo snega, ali kaj drugega. Miklavž in Božiček nagovarjata starše v trgovinah in medijih že dolgo pred svojim prihodom: »Kupite ta draga darila. Dražja so, raje jih bova prinesla.« Ne pomislita na škodo, ki jo otrokom prinaša razvajanje, in na starše, ki z njim nadomeščajo svoja čustva in čas. Ne menita se več za otroška srca in sanje. Vseeno jima je, če nekateri otroci sploh ne dobijo daril. »Njihovi revni starši so krivi sami,« zatrjujeta.
Razočarana sem in ne vem več, s kom naj delim novoletne želje. Jih bom kar z vami. Najprej si želim, da bi nekateri Slovenci odmrznili svoja zaledenela srca. Jim je res vseeno, da na naših tleh umirajo ljudje, tudi otroci? Je to njihovo domoljubje? Želim, da bi že enkrat končali z medsebojnimi borbami, ki nas hromijo, neprestano vrtinčijo nazaj, namesto da bi krenili naprej proti skupnemu cilju; da narodna sprava ne bi ostala farsa. Želim, da bi se končno pojavil politik, ki bi poskrbel za dobro vseh državljanov in ne samo zase, za svoje politične ambicije; da bi zmanjšal nastale razlike med ljudmi, med njihovimi plačami, pokojninami in človekovimi pravicami; da bi mladi dobili zaposlitve in stanovanja; da bi Cerkev dobila uvid v svoje naglavne grehe in se spokorila zanje. Prav tako si želim, da bi se v našo narcistično kulturo vrnile vrednote, kot so iskrenost, empatija, tovarištvo, sodelovanje, odgovornost, spoštovanje; da bi obmolknila laž in sovraštvo; da bi se jezik odvezal intelektualcem in akademikom. Ne razumem, zakaj jih večina molči, ko bi morali povzdigniti glas. Moja velika želja je tudi, da bi končno kaj naredili za naš planet, za naše zanamce. Menda je že zadnji čas. Tu se bom ustavila.
Ko sem na koncu besedilo še prebrala, sem ugotovila, da za uresničitev želja ne potrebujem svetnikov, bogov ali pravljičnih bitij. Vse je odvisno samo od nas. In ravno v tem je problem.
Polona Jamnik, Bled
