Zelo živo se spomnim tega obdobja. Padec železne zavese je bil zame kot fantazijski prikaz, kar nisem mogla verjeti, da se to res dogaja. Sprva so ljudje iz vzhodnega dela rinili na zahod, saj so menili, da je tam paradiž in da bodo dobro zaslužili. No, pa se jih precej tudi vrnilo. Infrastruktura za vrnitev je bila dobra, nemška vlada je v to namerno vlagala.
Danes imamo veliko uspešnih podjetij iz Vzhodne Nemčije, vanje Zahod tudi intenzivno vlaga. Pet federativnih dežel Vzhodne Nemčije je danes bolje pripravljenih na kakršno koli novo krizo kot kateri koli drugi del države. Ta del Nemčije je imel srečo, saj je užival močno podporo močne Nemčije. Danes pa so države nekdanje Vzhodne Nemčije tisti propulzivne točke, kjer se rojevajo novi poslovni modeli, obogateni z izkušnjo, kaj pomeni preživeti krizo.
Je padec železne zavese lekcija za morebitno prihajajočo gospodarsko krizo?Zagotovo. Leta 1898 ni šlo za postopno ohlajanje, padec Berlinskega zidu je pomenil dobesedno sesutje gospodarstva.
Ali že čutite prihod nove krize?Ne moremo je zanikati in si zatiskati oči. Zadnja leta so se plače višale ob sočasnem pomanjkanju kvalificirane delovne sile. Po desetih letih rasti pa pač vidimo ohlajanje, zlasti v produkcijskem sektorju, izvirajočem v avtomobilski industriji. Razlogi so različni – bitka med Kitajsko in ZDA, brexit, celoten gospodarski cikel se umirja. Razlogi so tudi interne narave – Nemčija ima prednost visokih obrestnih mer in močne valute. To omogoča več naložb in hitrejši razvoj podjetij. Nemčija se aktivno ozira za novimi poslovnimi modeli, zlasti v avtomobilski industriji, in to ne le v smeri elektomobilnosti.
Pred kratkim ste organizirali delegacijo o tem, kako lahko lokalna navzočnost na nemškem trgu koristi slovenskim podjetjem. Kakšni so vtisi?Delegacija predstavnikov slovenskih podjetij je imela možnost videti ozadje razmišljanja podjetij, kot so Porsche, Snop Automotive in Volkswagen. Udeleženci so prišli do spoznanja, da, če resnično želijo konkurirati, ne bo dovolj, da bodo podizvajalci. Tako eni kot drugi se bodo morali učiti drug od drugega, sodelovati globlje in tesneje, ne le prodajati in kupovati.
Česa se lahko Nemčija nauči od Slovenije?Dvojega: okretnega prilagajanja na nove regulacije in drznejšega vlaganja v digitalizacijo. Nemčija je namreč previdna – najprej raje vidi druge delati prve korake.
In kaj bi svetovali slovenskim podjetjem, ki želijo uspeti na nemškem trgu?Naj se včlanijo v našo zbornico. Naš cilj je, da skrbimo za dvosmernost – torej, da odpiramo vrata nemškemu poslu v Sloveniji in slovenskemu v Nemčiji. Ustvarjamo bazo za bilateralno sodelovanje. Slovenija ima v Nemčiji dober ugled, ste zanesljiv partner – in ne najcenejši, ki zagotavlja kakovost. Vedeti morate, da kdor jamči za dobro kakovost svojih izdelkov ali storitev, temu so v Nemčiji na stežaj odprta vrata za poslovanje.
V okviru zbornice redno izvajate tudi raziskave. Kakšne so vaše predpostavke za prihodnje leto?Številke kažejo, da spremembe ne bodo velike. To je za podjetja izjemnega pomena, saj lahko uspešno poslujejo le v stabilnem političnem okolju. Nemška vlada je končno tudi odločneje nastopila na področju razvoja digitalizacije, kamor bomo vlagali več.
Kaj menite o izzivu staranja prebivalstva?V Nemčiji živi največ srebrne populacije – torej ljudi, starih nad 65 let – v Evropi! Večina živi v vzhodnem delu Nemčije, v manjših mestih ali na podeželju. Izziv, kako priti do zdravnika ali v trgovino, je zato še večji. Ustanavljajo se skupnosti, ki organizirajo skupinske prevoze, poleg tega je v vzponu medgeneracijsko sodelovanje. Mladi pomagajo pri vrtnarjenju in računalništvu, tako dobijo točke (ne denar), ki jih izkoristijo, ko sami potrebujejo pomoč. Ta model se mi zdi naravnost navdihujoč. Starostnikom omogoča, da lahko ostanejo v domači oskrbi kar najdlje ter da niso osamljeni.
