Delovno aktivne prebivalce seveda najbolj zanima, na katere dneve »padejo« prazniki prihodnjega leta. Ti bodo v letu 2020 v nasprotju z letom prej v veliki večini kar na sobote ali nedelje. To so na primer kulturni dan, 2. maj, Marijino vnebovzetje, dan reformacije, dan spomina na mrtve in dan samostojnosti.
Če še malo ostanemo pri šolarjih, je ena od novosti, ki jo je na predlog stranke Levica potrdil državni zbor, da bodo imeli vsi starši prvošolčkov priznano pravico do izrednega dopusta zaradi spremstva svojega otroka v šolo na prvi šolski dan.
Pa si preberimo, kaj se v novem letu obeta še na drugih področjih!
Cilj: polni vlaki in avtobusi
Tudi na infrastrukturnem področju in področju prometa bo leto 2020 precej pestro. Nekateri veliki državni projekti se bodo vendarle premaknili z mrtve točke, drugi se še vedno premikajo zelo počasi, tretji se bodo zagnali s polno paro. Z letom 2020 se vendarle zaključuje saga predora Karavanke, ki se je začela že leta 2018, ko bi se morala začeti gradnja druge cevi predora, kot se je pri naših severnih sosedih. A potem so, če spomnimo, neizbrani ponudniki vložili pritožbe na državno revizijsko komisijo – interesi so pri tako velikem projektu temu primerno veliki – in razpis je bil razveljavljen, začetek gradnje druge cevi pa se je odmaknil v… kot kaže, leto 2020. Na ponovnem razpisu letos je posel tako kot lani dobilo turško podjetje Cengiz Insaat Sanayi ve Ticaret.
Dograditev karavanškega predora bo še zahtevnejša od njegove gradnje zaradi medsebojnega vpliva dveh cevi. Gradnja bo trajala pet let, slovenska in avstrijska stran pa naj bi mejo v predoru prebili leta 2022, kar se zaradi zamika na južni strani zdaj zagotovo ne bo zgodilo. Investicija na slovenski strani je bila maja 2017 ocenjena na okoli 151 milijonov evrov brez davka.
Novi vlaki
Železnica, hrbtenica vsake države, a rakava rana slovenskega javnega potniškega prometa, se bo vendarle posodobila. Slovenske železnice bodo dobile nove, sodobne potniške vlake, ki jih bo 52, med njimi bo tudi deset dvonadstropnih. Potniki se bodo z njimi zapeljali že kmalu, najprej na neelektrificiranih progah, to sta Ljubljana–Kamnik in Ljubljana–Novo mesto. Ker bodo vlaki prihajali postopoma, jih bodo Slovenske železnice postopoma tudi uvajale na proge. S tem se bo vozni park slovenskih vlakov občutno pomladil, do zdaj je bila njihova povprečna starost okoli 40 let, poslovili se bomo tudi od legendarnih gomulk, ki so preglasile marsikaterega potnika, krajši bo potovalni čas.
»Ne glede na to, da nimajo nagibne tehnike, spadajo novi vlaki v skupino lahkih vlakov in lahko vozijo s hitrostmi, ki na dobrih progah dosegajo več kot 100 kilometrov na uro,« je letos za naš časopis pojasnil Matjaž Kranjc, direktor SŽ – Infrastruktura.
Poleg novih vlakov se bodo potniki na vzhodni in severovzhodni progi močno razveselili konca gradbenih del, ki že nekaj časa potekajo na štajerski progi in podaljšujejo potovalni čas med Mariborom in Ljubljano. Dela naj bi bila končana jeseni prihodnje leto, o čemer ne dvomimo, saj bo prvo preverjanje proge že leta 2023, s to posodobitvijo pa si bo Slovenija zagotovila, da ostane del evropskega koridorja. »Ko bodo ta dela uspešno končana, bomo imeli brez večjih izrednih dogodkov od Zidanega Mosta do Šentilja in od Pragerskega do Hodoša progo, ki bo na velikem delu omogočala hitrosti do 160 kilometrov na uro. Ocenjujemo, da bo najhitrejši vlak z nagibno tehniko od Maribora do Ljubljane prispel v 90 ali 92 minutah, zdaj prispe v 120 minutah, kar bi bilo konkurenčno avtocesti,« zagotavlja Kranjc.
Sončna vinjeta
Druga novost, ki bo uvedena v novem letu na področju javnega potniškega prometa, zadeva predvsem upokojence. Ti bodo od julija 2020 medkrajevni javni promet uporabljali brezplačno, mladi registrirani in kategorizirani športniki s statusom dijaka ali študenta pa bodo lahko subvencionirano vozovnico uporabili tudi za prevoz na vadbe in tekme. Kot pravi ministrica za infrastrukturo Alenka Bratušek: »Naš cilj so polni avtobusi in vlaki.«
Zelo se bodo leta 2020 razveselili prebivalci Maribora in okolice, ko bo odpravljen vinjetni sistem na hitri cesti H2 med Pesnico in Teznim, ki je prekategorizirana iz cestninske v izbirno cestninsko cesto. Kot so zapisali na ministrstvu za infrastrukturo, je hitra cesta H2 z gradnjo vzporednega avtocestnega odseka Dragučova–Maribor izgubila funkcijo prevzemanja daljinskega prometa ter se tako na južni kot na severni strani navezuje na drugo regionalno cesto. Po sprejemu v vladi je uredba veljavna s 1. januarjem letos.
Nekateri bodo torej prihodnje leto privarčevali pri vinjeti, preostale pa spomnimo, da morate imeti s prvim februarjem 2020 na vetrobranskem steklu nalepljeno novo vinjeto. Tako kot lani boste zanjo odšteli 110 evrov. Prednost: slovenske avtoceste in hitre ceste lahko uporabljate 24 ur na dan in vse dni v letu. Letos je vinjeta rumene barve, kot sonce, na kar ne pozabite, ko boste spet stali v koloni.
Samodejno zaviranje v novih avtih
Še posebno bo leto 2020 zanimivo za avtomobilsko industrijo. Od prihodnjega leta se namreč v vseh vozilih pričakuje morda najpomembnejšo novost do zdaj: od leta 2020 bo moralo imeti vsako novo vozilo vgrajeno pomembno funkcijo, in sicer samodejno zaviranje v sili pri hitrosti do 60 kilometrov na uro. Zakonodajalci verjamejo, da bo nova tehnologija pomembno vplivala na varnost v prometu.
Višja minimalna plača
Dobrodošle spremembe se obetajo tudi na področju plač. V letu 2020 bo namreč minimalna plača znašala 940,58 evra bruto (trenutno znaša 886,63 evra bruto). S 1. januarjem 2020 so iz minimalne plače izločeni vsi dodatki, določeni z zakoni in drugimi predpisi ter s kolektivnimi pogodbami, del plače za delovno uspešnost in plačilo za poslovno uspešnost, dogovorjeno s kolektivno pogodbo ali pogodbo o zaposlitvi. Prvo izplačilo nove višine minimalne plače bo v februarju 2020. Tudi urna postavka študentom za študentsko delo se bo spremenila, in sicer bo minimalna znašala 5,40 evra bruto.
Poslanci so konec decembra razpravljali tudi o noveli zakona o starševskem varstvu in družinskih prejemkih. Najnižje izplačilo materinskega, očetovskega in starševskega nadomestila se bo zvišalo s sedanjih 331,3 evra na 547,32 evra bruto oziroma 402,18 evra neto, kar je enako kot osnovni znesek minimalnega dohodka. Vlada je sicer predlagala, da bi to začelo veljati šele za starše otrok, rojenih po 1. januarju 2022. Konec leta se dvigne tudi minimalno denarno nadomestilo, in sicer s 350 evrov na 530 evrov bruto, s čimer se zasleduje cilj izboljšanja socialnega položaja brezposelnih oseb.
Več tovora, več potnikov
Največji državni infrastrukturni projekt, to je gradnja drugega tira Divača–Koper, po debatah o načinu vlaganja, o smotrnosti samega projekta, imeli smo celo referendum o drugem tiru in se ukvarjali z razvpito maketo, se od letošnjega leta vendarle gradi. Še več, dela na dostopnih cestah potekajo za zdaj po terminskem načrtu in bodo predvidoma končana konec julija 2020. »Vse ceste bodo asfaltirane, nekatere bodo omogočale dvosmerni promet, nekatere ožje pa bodo imele izogibališča. Po koncu del bodo ceste predane lokalnim skupnostim za potrebe lokalnega prometa,« je navedel izvršni direktor gradbenega sektorja pri podjetju 2TDK Marko Žitnik. Za glavna gradbena dela sta bili decembra letos objavljeni tudi dve javni naročili, za odsek Divača–Črni Kal in Črni Kal–Koper. Na kraškem delu bodo gradili dva predora, na flišnem jih bo šest. Po idealnem scenariju, če ne bo zapletov in pritožb pri javnem naročanju, bi lahko začetek gradbenih del stekel v zadnjem četrtletju 2020.
Obstoječa enotirna proga med Divačo in Koprom predstavlja v 21. stoletju ozko grlo na poti med pristaniščem Koper in državami srednje in vzhodne Evrope. Drugi tir tako ne pomeni le večje zmogljivosti tovora, s 14 milijonov ton na leto na 43,4 milijona ton, ampak tudi več vlakov in krajše potovalne čase. Potniški vlaki, ki bodo vozili na tej progi, bodo 20 minut hitrejši od dosedanjih.
Tretja razvojna os
S tretjo razvojno osjo Korošci in Dolenjci nimajo največje sreče, saj se začetki njene gradnje izmikajo iz leta v leto. Potem ko je bil začetek gradnje odseka Velenje–Slovenj Gradec predviden že za konec leta 2019, se je ta prestavil v leto 2020. Težav, s katerimi se sooča država pri umeščanju tretje osi v prostor, je bilo v preteklih letih na pretek.
Kot so nam povedali na Darsu, so trenutno pri obeh razpisih, to je za pričetek del na lokaciji Gaberke na severnem delu tretje razvojne osi (na odseku med Velenjem in Slovenj Gradcem), ter na južnem delu od priključka na dolenjsko avtocesto Novo mesto – vzhod do priključka Osredek, v fazi predrevizijskega postopka. »Do njegove rešitve je težko predvideti zamik pričetka druge faze omejenega postopka in zamik začetka gradnje. Lahko pa napovemo, da bo zamika vsaj za toliko, kolikor bo trajal revizijski postopek,« tako z Darsa. Jasno torej je, da je začetek gradnje na severni strani tretje razvojne osi odvisen od uspešno zaključenega postopka oddaje javnega naročila za pridobitev izvajalca zgraditve. Medtem ko je na južni strani največja ovira še vedno trajajoče pridobivanje okoljevarstvenega soglasja, ki traja že leto in pol, kar predstavlja veliko tveganje za realizacijo projekta v načrtovanih rokih.
Elektronski bolniški list
Kar precej novega se obeta tudi na področju zdravstva. Če ste se kdaj spraševali, zakaj še vedno nimamo v našem zdravstvu (tudi zdaj, ko smo uvedli e-recept) elektronskega bolniškega lista, s katerim bi precej razbremenili zdravnike in njihove sestre, hkrati pa olajšali postopke tudi za nas bolnike, potem prihaja za vas dobra novica. Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) z letošnjim letom namreč uvaja elektronski bolniški list (eBOL).
Osebni zdravniki, ki so pooblaščeni za izdajo, so namreč v letu 2018 izdali kar 1.572.468 obrazcev bolniških listov, sporočajo iz zdravstvene zavarovalnice, kjer pričakujejo, da se bo s časom zmanjšalo število obiskov zavarovancev v ambulantah, saj jim zgolj zaradi pridobitve eBOL ne bo treba več obiskati zdravnika, če bo ta ocenil, da pregled ob zaključku bolniškega dopusta ni potreben. Prav tako ne bo več potreben obisk zdravnika zaradi različnih administrativnih napak pri izdaji papirnatega potrdila, saj bo eBOL neposredno zagotavljal pravilne podatke o zavarovancih (na primer o delovnih razmerjih) in jih ne bo več treba ročno izpolnjevati zdravniku ali medicinski sestri.
Leta 2020 bo sprejeta novela Zakona o pacientovih pravicah, ki je bila v javni razpravi do 21. 12. 2019 in uvaja nekaj sprememb, med drugim pravico do spoštovanja pacientovega časa. V povprečju namreč 10 odstotkov pacientov (neopravičeno) ne pride na dogovorjeni termin za zdravstveno obravnavo. Predlog spremembe na novo določa, da bo moral pacient, če se bo opravičil po terminu, predložiti dokazilo o objektivnem razlogu.
Poleg tega se bo podaljšal rok za predložitev napotne listine stopnje nujnosti hitro ali redno iz 14 dni na 30 dni. Obenem bo imel izvajalec zdravstvene dejavnosti možnost zaračunavanja ponovne izdaje napotne listine, in sicer v primerih, ko bo pacient zamudil rok za predložitev napotne listine ali mu bo napotnica prenehala veljati zaradi neopravičene odsotnosti od termina. Predlog prinaša še nekatere druge novosti, o katerih bomo zagotovo še poročali.
Grde škatlice cigaret
Omenimo naj še, da so s 1. januarjem 2020 začela veljati določila Zakona o omejevanju uporabe tobačnih in povezanih izdelkov, ki določajo, da bo morala imeti embalaža cigaret in tobaka za zvijanje poleg slikovnih in besedilnih zdravstvenih opozoril tudi predpisano barvo škatlice in obliko zapisa blagovne znamke oziroma vrste cigaret ali tobaka za zvijanje. Enotna embalaža bo poenotila videz zavojčkov različnih tržnih znamk tobačnih izdelkov in je v standardiziranih barvah (črno-rjava). Želijo si seveda, da bi odvrnila kadilce, vendar je vprašanje, če ti zares kadijo le zaradi privlačnosti embalaže.
