Med prijavljenimi primeri je šest otrok, štirje so mlajši od pet let, dva sta iz starostne skupine od pet do 15 let, štirje bolniki so iz starostne skupine od 15 do 24 let, ostali so odrasli med 25. in 54. letom.
Nekateri sicer ošpice preživijo brez hujših težav (čeprav so sila neprijetne), vendar pa se, kot opozarjajo na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ), lahko pojavijo tudi resni zapleti: »Največje tveganje za zaplete in tudi smrt je pri dojenčkih in imunsko oslabljenih osebah. Zapleti se pojavijo pri približno trideset odstotkih primerov. Bolezen pri novorojenčkih in dojenčkih lahko povzroči hudo drisko z dehidracijo. Otroci lahko prav tako zbolijo za vnetjem srednjega ušesa in hudo pljučnico, ki je najpogosteje vzrok za smrt. Redkeje se kot zaplet lahko razvije vnetje osrednjega živčevja,« povedo o resnosti bolezni, zaradi katere pri nas v zadnjem obdobju sicer ni umrl nihče, je pa v epidemiji ošpic, ki je bila pri nas leta 1994, za ošpicami umrl 28-letni moški iz novomeške regije.
O tem, kako kruta je ta bolezen, je prejšnji teden v zapisu, ki ga je objavil zdravstveni portal Zdravstvena.info, spregovorila mati in žena, katere otrok in mož sta zbolela. Zaradi zdravstvenega stanja nista bila cepljena. Mož v mladosti ni smel biti cepljen zaradi pomanjkljive imunosti in zdravljenja. Triletni sin pa ima poleg hudega dermatitisa še pridruženo bolezen, ki je kontraindikacija za cepljenje, in je na imunosupresivnih zdravilih.
Mož se je okužil na službenem potovanju. Najprej je zbolel mož, potem pa še otrok.
Težak potek bolezni
V zapisu lahko preberemo, kako težak je lahko potek bolezni. Triletniku se je poslabšala osnovna bolezen, ima visoko vročino, ne jé in ne pije. Upoštevali so nasvete ZD Škofja Loka – ostali so doma in se držijo v karanteni, da ne okužijo drugih. »Smo v maskah, sama sem za vse, nihče ne sme blizu, že organizirati prehrano in osnovno nego je skoraj misija nemogoče, kaotično in obupano je vse skupaj. Nikomur ne privoščim tega… Nikomur!« piše obupana mama. Ob tem pa jo še preplavljajo skrbi za otroka: »Bo dobil hudo pljučnico? Izgubil sluh? Če bo preživel, bo čez deset let zaradi okužbe z ošpicami dobil vnetje osrednjega živčevja?« Vse to so vprašanja, ki se ji porajajo. Zaključi z besedami, da ostaja le še upanje, da ošpice prebolita in bosta brez posledic ter »da nismo slučajno okužili še koga…«
Ob tem se sprašuje, ali se vračamo v leto 1960, saj naj bi to izredno nalezljivo bolezen že izkoreninili. »Žal smo bili odvisni od kolektivne imunosti, ki pa je očitno toliko upadla, da so se ošpice razširile in dosegle našo družino,« je razočarana nad ljudmi, ki s takšno vnemo svarijo pred škodljivostjo cepljenja in ga odklanjajo, hkrati pa se ne zavedajo, da s tem, ko se ne cepijo, ogrožajo tiste, ki ne smejo biti cepljeni zaradi zdravstvenih razlogov.
Ošpice so namreč ena najbolj kužnih nalezljivih bolezni, v Sloveniji pa delež cepljenih proti ošpicam upada in je s 93 odstotki pod priporočljivo mejo, ki znaša 95 odstotkov precepljenosti.
Sprememba zakonodaje?
Potem ko so pred kratkim v Nemčiji (in tudi v nekaterih drugih državah) sprejeli zakon, po katerem bo za sprejem otrok v šolo in vrtec od 1. marca prihodnje leto obvezno cepljenje proti ošpicam, se končno tudi pri nas na tem področju napovedujejo spremembe.
Premier Marjan Šarec je napovedal, da bo do aprila pripravljena novela zakona o nalezljivih boleznih, ki bo zaradi zlorab prinesla spremembe pri dolgotrajnih upravnih in administrativnih postopkih, povezanih z opustitvijo cepljenja iz medicinskih razlogov. Določbe iz veljavnega zakona so pogosto predmet zlorab, je opozoril. Pri več kot 95 odstotkih vlog za opustitev cepljenja namreč po njegovih besedah niso ugotovljeni medicinski razlogi za opustitev, ampak gre za osebne razloge tistih, ki cepljenju nasprotujejo.
Cepljenje je po njegovem opozorilu do zdaj rešilo več življenj kot kateri koli drug zdravstveni ukrep. Spomnil je tudi na podatke Svetovne zdravstvene organizacije, po katerih prepreči najmanj dva milijona smrti na leto. Če pa bi bil delež cepljenih večji, bi jih lahko preprečilo še dodatnih milijon in pol. Poleg tega gre za najvarnejši in najučinkovitejši preventivni ukrep v boju proti nalezljivim boleznim, ki se zaradi globalizacije in načina življenja širijo vse hitreje.
V Sloveniji ob več primerih ošpic, nazadnje v Škofji Loki in Komendi, sicer še ni razlogov za preplah, a pojava te bolezni ne smemo podcenjevati. Medtem ko Svetovna zdravstvena organizacija opozarja, da je nasprotovanje cepljenju ena od desetih največjih groženj globalnemu zdravju, v Sloveniji delež cepljenih upada, kar vzbuja skrbi.
Kako poteka cepljenje?
Proti ošpicam se namreč lahko zaščitimo le s cepljenjem. V Sloveniji uporabljamo kombinirano cepivo proti ošpicam, mumpsu in rdečkam (OMR), ki vsebuje živ oslabljen sev virusa ošpic, mumpsa in rdečk. Pripravljeno je na celični kulturi piščančjih zarodkov. Cepivo ne vsebuje tiomersala ali drugih konzervansov. V primeru stika z bolnikom z ošpicami so odrasli pri nas cepljeni na stroške ZZZS, sicer je cepljenje za odrasle samoplačniško.
Cepljenje se izvede s pol mililitra raztopljenega cepiva, ki se injicira podkožno v zgornji del nadlahti. Prvi odmerek cepiva prejmejo otroci od dopolnjenih 12 mesecev starosti do dopolnjenih 18 mesecev starosti, ponovno so cepljeni ob vstopu v osnovno šolo. Otroke in odrasle, ki še niso bili cepljeni proti ošpicam, cepijo z dvema odmerkoma cepiva v presledku enega meseca.
Kar 95 do 98 odstotkov otrok, ki so bili cepljeni z enim odmerkom cepiva OMR, razvije protitelesa. Pri dveh do petih odstotkih otrok se protitelesa ne razvijejo po prvem, temveč šele po drugem odmerku. Pridobljena imunost je dolgotrajna in pri večini cepljenih oseb dosmrtna.
Ste med cepljenimi?
V Sloveniji je bilo cepljenje proti ošpicam v letu 1968 priporočeno za otroke od dopolnjenih osem mesecev do osem let starosti (torej priporočeno za tiste rojene od leta 1960, ki še niso preboleli ošpic). V letu 1969 je cepljenje postalo obvezno za otroke od osmih mesecev do dveh let starosti, ki še niso bili cepljeni, in otroke pred sprejemom v vrtec, šolo, če še niso preboleli ošpic. V letu 1974 je bila v programu cepljenja prvič navedena obvezna revakcinacija proti ošpicam za otroke v četrtem ali petem letu starosti, ki so že bili enkrat cepljeni. Tako so osebe rojene med letoma 1960 in 1968 lahko prejele en odmerek cepiva, rojeni leta 1969 in kasneje pa praviloma dva odmerka cepiva proti ošpicam. Cepljenje z drugim odmerkom za otroke v prvem razredu (za sedem let stare otroke, rojene leta 1971) je bilo v programu ponovno navedeno leta 1978. V prvih letih po uvedbi cepljenja je bila precepljenost nizka.
Od leta 1990 otroke cepijo z dvema odmerkoma kombiniranega cepiva proti ošpicam, mumpsu in rdečkam.
Značilni znaki
Kot pojasnjujejo na NIJZ, so ošpice akutna, zelo nalezljiva virusna bolezen, za katero so značilni vročina, kašelj, nahod, vnetje veznic in značilen izpuščaj. Ta se pojavi od tretjega do sedmega dneva bolezni, in sicer najprej na obrazu, nato se razširi po telesu, traja od štiri do sedem dni. Inkubacijska doba pri ošpicah je okoli deset dni. Bolniki postanejo kužni štiri dni pred pojavom izpuščaja in ostanejo kužni do štiri dni po pojavu izpuščaja. Ošpice se prenašajo kapljično, po zraku, z neposrednim stikom z izločki dihal okužene osebe, redkeje z osrednjim prenosom prek sveže onesnaženih predmetov.
V primeru suma, da imate ošpice (pojavita se izpuščaj in povišana temperatura), zdravniki svetujejo, da se najprej po telefonu posvetujete z izbranim zdravnikom, ki vam bo dal ustrezna navodila. S sumom na bolezen ne hodite v inštitucije ali k zdravniku, saj je možnost, da okužite vse tiste, ki so bili v stiku z vami, izredno velika.
Če ste bili v stiku z osebo, ki je zbolela za ošpicami, se takoj oglasite na območni enoti NIJZ zaradi nadaljnje obravnave. Cepljenje lahko z veliko verjetnostjo prepreči ošpice, če se izvede v do 72 urah po stiku osebe z bolnikom z ošpicami, seveda pa je smiselno cepljenje opraviti tudi kasneje.
