Predsednik republike tradicionalni sprejem pripravi skupaj z omenjenim društvom, ki je ravno minuli teden v Ljubljani pripravilo četrti simpozij, katerega namen je vzpostavljati in utrjevati vezi med slovenskimi raziskovalci, predavatelji in študenti v tujini ter tistimi doma.
V Ljubljani je danes potekal tudi zbor društva Vtis, na katerem so izvolili novo vodstvo. Položaj predsednice je zasedla Kristi Hodak, ki je trenutno zaposlena kot svetovalka v digitalni veji svetovalne družbe Mckinsey & Co. Na funkciji je nasledila Andrejo Kržič Bogataj, mlado raziskovalko na Max-Planck inštitutu za socialno pravo in socialno politiko v Münchnu, ki je društvo vodila zadnji dve leti.
Hodakova je v svojem govoru izpostavila, da je Vtis globalno združenje in mreža ambicioznih ambasadorjev znanja, študentov, znanstvenikov, raziskovalcev, predavateljev ter gospodarstvenikov. To je baza talentov, predvsem pa ljudi, ki izhajajo iz istega kulturnega okolja in imajo podobne vrednote, obenem pa jih bogatijo tudi izkušnje iz tujine, je opisala.
Po njenih besedah so člani društva "vtis pustili" že v 51 državah sveta, skoraj tretjina pa se jih je že vrnila tudi domov. Polovica tistih, ki še delujejo v tujini, po besedah Hodakove razmišlja o vrnitvi, ostali pa zagnano iščejo možnosti tesnejšega sodelovanja z domovino. "Dokazujemo, da nam ni vseeno za Slovenijo in da bi radi prispevali k njenemu razvoju," je dejala.
Hodakova si želi, da bi skupnost postala še bolj aktivna in da bo vsakdo s svojim potencialom lahko prispeval k razvoju Slovenije in napredku slovenske družbe. To je tudi njihova vizija. Njena želja na položaju predsednice je, da bo v novem letu še več uspešnih zgodb, ki bodo dokazovale, da se razdalja med Slovenijo in tujino manjša, kroženje znanja pa krepi.
Podelili priznanje vtis leta
Društvo je danes podelilo tudi priznanje vtis leta. Tega prejmejo tisti, ki so po mnenju izbirne komisije najbolj prispevali k poglobitvi sodelovanja med Slovenci v tujini in doma, mobilnosti in prenosu znanja.
Letošnje priznanje je prejel priznani slovenski raziskovalec Jernej Ule, ki je doktoriral na Univerzi Rockefeller v New Yorku in je zdaj profesor molekularne nevroznanosti na University College v Londonu.
Ule je prav letos pridobil projekt Evropskega raziskovalnega sveta za uveljavljene raziskovalce. V projektu, za katerega je dobil 2,4 milijona evrov in ga bo gostil Kemijski inštitut, bodo preučevali povezovanje molekul v možganih ter vpliv povezav na potek nevrodegenerativnih bolezni, kot je amiotrofična lateralna skleroza (ALS). Ule je tudi del skupine slovenskih raziskovalcev, ki so v reviji Molecular Cell objavili novo študijo, ki predstavlja preboj na področju razumevanja procesov diferenciacije celic.
V okviru današnjega dogodka je potekal tudi pogovor o 100-letnici univerzitetnega študija v Sloveniji, ki smo jo obeležili v začetku meseca.
V pogovoru so sodelovali Vid Čibej, soustanovitelj zagonskega podjetja Recleau, ki se ukvarja z inovacijami na področju digitalne ekonomije za modno industrijo, Miha Pipan, soustanovitelj podjetje Entomics iz Cambridga, ki se ukvarja s predelavo ličink oziroma žuželk v neke vrste moko, ki jo industrija uporablja kot hrano za živali, Čehinja Gabrijela Kalčikova, ki je predavateljica na ljubljanski fakulteti za kemijo in kemijsko tehnologijo ter Urška Slapšak z Inštituta za biokemijo ljubljanske medicinske fakultete.
