Do zadnje strani: Imena preteklosti, pogledi prihodnosti
Z zbirko kratkih zgodb Imena, ki so jih pustile za sebojClare Azzopardi smo dobili redek vpogled v sodobno malteško književnost. In še redkejši dostop do vsakdanjika malteških žensk, kot ga je pisalo dvajseto, pa deloma še naše stoletje. Margaret se je revščini morda res izognila z vstopom med jožefinke, a se je po stari malteški navadi, da redovnice prevzamejo moška imena, zato pomenljivo morala odreči lastnemu. Če se je Gracey nekoč preživljala s prostitucijo, mora kuharica Rita, ki se je kot mnogi Maltežani v iskanju boljšega življenja preselila v Veliko Britanijo, zdaj životariti v deželi nekdanjih kolonizatorjev. Je piska nagrobnih napisov Camilla ljubimca res ubila in razrezala na štirideset kosov? Ali je nemara celovitejše življenje Sandre, ki moškim načrtno nastavlja ključe svojega stanovanja, čeprav kot ujetnica svoje vznemirljive »razvade« izgubi celo družino? Ne zdi se, da bi jo trlo prehudo obžalovanje, navsezadnje si nikoli ni želela postati mama.
Protagonistke osmih kratkih zgodb te zbirke so žrtve svojega časa, v katerem jih patriarhat (družina, narod, religija…) potiska v podrejene vloge (žena, hčera, mate...
V roman Lazarjeve ženske je mogoče vstopiti skozi številne vhode. Tu je tradicija obsežnih ruskih epopej, v katerih je intimna Usoda likov neločljivo...
S konico konice jezika, peta pesniška zbirka Boruta Gombača, ki je izšla petnajst let po avtorjevem pesniškem prvencu Razblinjene dlani, nagrajenem z...