Seboroična keratoza je znanilka normalnega staranja kože, saj je le redka pri mladih ljudeh. Prva se navadno pojavi okrog tridesetega leta, nato pa se z leti pojavljajo nove, ki vztrajajo. Lahko nastanejo kjer koli na koži, najpogostejše pa so na glavi, predvsem na lasišču in sencih, ter na trupu. Rade nastanejo tudi na predelu pod dojkami. Skoraj vsakdo jih ima v drugi polovici življenja vsaj nekaj, pri nekaterih pa so zelo številne, lahko jih je tudi sto ali dvesto. Vzroka za njihov nastanek ne poznamo. Verjetno k njihovemu pojavljanju pripomore podedovana nagnjenost, saj mnogi z velikim številom seboroičnih keratoz povedo, da jih ima veliko tudi kdo od njihovih ožjih sorodnikov.
Kako seboroično keratozo prepoznati
Seboroična keratoza je nekoliko dvignjena nad raven kože in ploščata, ima neravno, razbrazdano površino in je na otip pogosto hrapava ali mastna. Včasih se zgornji hrapav del preprosto odlušči, nato pa se počasi spet zadebeli. Velikost je lahko zelo različna, od nekaj milimetrov do nekaj centimetrov. Nastanejo v vseh barvah: od kožne, svetlo in temno rjave in celo črne, odvisno od tega, koliko kožnega pigmenta vsebujejo. Zaradi podobnosti jih lahko zamenjamo z materinimi znamenji (melanocitni nevus) ter kožnim rakom (pigmentiran bazalnocelični karcinom in melanom).
Povsem nenevarna kožna sprememba
Ker se kožni rak iz nje ne razvije, jo uvrščamo med benigne kožne lezije. Niso nalezljive. Navadno jih ne čutimo in tudi sicer ne povzročajo težav, zato odstranjevanje iz zdravstvenih razlogov ni potrebno. Le redke srbijo. Mnogi se jih želijo znebiti, ker so estetsko moteče.
Kdaj jo je smiselno odstraniti
Odstranitev je možna in zelo smiselna, kadar je seboroična keratoza na mestu, kjer zaradi draženja in drgnjenja povzroča funkcionalne težave, kadar srbi in kadar je estetsko moteča. Obstaja več različnih metod odstranjevanja. Zelo primerne so tiste, s katerimi jih površinsko uničimo. Lahko jo zamrznemo s tekočim dušikom ali odstranimo z radiofrekvenčno ali električno energijo ali laserjem.
Lahko jo tudi kirurško izrežemo, vendar je ta poseg, ker gre za zelo površinsko tvorbo, navadno pretiran in nepotreben. Veliko lažje in z lepšim končnim izidom jo odstranimo s prej naštetimi metodami. S takim površinskim posegom navadno dosežemo lep estetski učinek, saj se koža zaceli brez brazgotine.
Pred odstranjevanjem
Zdravstvena zavarovalnica stroškov odstranjevanja nenevarnih, estetsko motečih sprememb na koži ne krije, zato je poseg samoplačniški. Pred odstranjevanjem pa se je treba vedno prepričati, da gre za seboroično keratozo, in izključiti potencialno nevarne kožne lezije, ki jih zdravimo kirurško. Izkušen dermatolog s pomočjo dermatoskopa seboroično keratozo zlahka prepozna in jo loči od drugih kožnih tvorb. Doc. dr. Liljana Mervic, dr. med., je specialistka dermatovenerologije.
