Zakaj se mora pravilno predstavljati pojmovno poimenovanje nekega projekta? Davkoplačevalci imajo vso pravico, da se jim nalije čistega vina in ne kakšne redke motne bevande. Javno se mora pojasniti, kaj je predmet projekta nove železniške povezave Divača–Koper, tir ali proga. Vprašanje ni samo retorično, marveč ima vsebinski pomen. Pravilno bi bilo, da se davkoplačevalcem prikaže negativne posledice fazne izgradnje nove železniške povezave. V primeru takega načina uresničitve projekta z izgradnjo enega in nato drugega tira mora investicijski program tak način upoštevati in prikazati vse pomembne podatke, ki kakor koli vplivajo na celotno končno vrednost. Da ima faznost izvajanja na železniški progi negativne učinke in povzroča tudi škodo, se mora javno transparentno prikazati s številkami.

Zapisano utemeljujem z naslednjim. Izvajanje del pod prometom v vplivnem območju že zgrajenega in uporabljanega tira je delo pod posebnimi pogoji. Tako izvajanje del neposredno podraži stroške gradnje, zato bo vrednost drugega tira za tisti obseg, ki se izvaja v drugi fazi, dražja. V primeru nedostopnosti do trase delovišč drugega tira nove železniške proge z že zgrajenih cest pri gradnji prvega tira se mora povečati še strošek za rešitev te težave. Poleg povečanih stroškov izvajalca zaradi vpliva pogojev dela, ki jih pomeni promet na zgrajenem tiru, pa se mora vožnja vlakovnih kompozicij podrediti gradbiščnim varnostnim ukrepom. Tako nastane škoda zaradi ukrepa prilagoditve hitrosti vožnje, kar posledično povzroči izgubo časa. Vse to mora nekdo predvidevati in vse to ima svojega plačnika.

Iz zapisanega sledi, da faznost gradnje poveča ceno vrednosti del, vožnja po gradbišču pa škodo prevozniku zaradi upoštevanja varnostnih ukrepov. Končni račun plačajo davkoplačevalci in šele v neki daljni bodočnosti uporabniki železniških storitev. Poimenovanje celega projekta naj dobi pravi smisel. Govori naj se o novi železniški povezavi, javno naj se predstavi vrednost prve faze in ločeno druge faze gradnje. Prikazati se mora, za koliko se poveča vrednost zaradi del pod prometom in koliko je predvidena vrednost za pokrivanje škode, ko se bo morala uporaba prvega tira prilagoditi pogojem vožnje po gradbišču.

V razmislek javno dajem predlog, da se v sklopu prve faze izvedejo vsa gradbena dela na odsekih trase zunaj tunelov za oba tira. Le na tak način se lahko prihrani oba stroška, ki sem ju opisal. Prihranek, ki se na tak način uresničitve projekta ustvari, ni zanemarjajoč in bi se morala ta vrednost javno predstaviti. V zaključku pozivam pooblaščene posameznike, ki javnosti posredujejo informacije o megaprojektu desetletja, da smiselno in smotrno uporabljajo posamezna poimenovanja. Res, da je že zakonodajalec v naslovu zakona za ta projekt uporabil izraz, ki zavede bralca, saj ne bomo gradil enega tira, marveč novo progo. Toda profesionalni posredovalci informacij bi se lahko potrudili in vsaj enoznačno opisovali projekt. Ne pa da se enkrat pojavlja navajanje tira, drugič proge ali pa kar povprek enkrat eno, drugič drugo. Zato javno pozivam, da se objavi, kolikšen vpliv ima na celotno vrednost faznost zgradnje nove železniške povezave Divača–Koper. In pri tem ne omenjajmo samo imena 2TDK; namreč, številka 2 brez pike se bere kot »dot dva« in ne kot »drugi«.

Dušan Divjak, Sp. Slivnica