Pjongjang bi Beli hiši lahko pokvaril božične praznike. Izteka se namreč rok, ki ga je Severna Koreja postavila Washingtonu z zahtevo po koncu ameriške »sovražne politike«, kar pomeni, da hoče zmanjšanje ali celo odpravo sankcij in pogajalskih izhodišč glede denuklearizacije. V ZDA se tako v naslednjih dneh bojijo »božičnega darila«, ki ga je v začetku decembra eden od severnokorejskih diplomatov napovedal in ga povezal z ameriškim ravnanjem. Ker Trumpova vlada do izteka roka ne namerava zmanjšati sankcij, bi bilo to božično darilo lahko jedrski poskus ali, bolj verjetno, izstrelitev medcelinske rakete, kakršna lahko doseže ameriško ozemlje. Če ne gre zlepa, gre zgrda – tako v Pjongjangu očitno razmišljajo glede odprave ameriških sankcij, pri čemer morda računajo, da bo ameriški predsednik Donald Trump popustil zaradi predsedniških volitev prihodnje leto in zaradi tega, ker se je doslej hvalil, da je s svojim osebnim stikom s Kim Jong Unom dosegel konec takšnim raketnim in jedrskim poskusom.
Pogajanja v težavah
Pjongjang bi z vsakim od obeh testiranj tako dokončno prekinil moratorij, kar bi bil hud udarec enemu glavnih ciljev Trumpove zunanje politike: da se za pogajalsko mizo doseže odpoved Severne Koreje jedrskemu orožju. Toda da je po skoraj dveh letih diplomatski proces zašel v resne težave, kaže tudi dejstvo, da je ameriški posebni odposlanec Stephen Biegun prejšnji teden spet praznih rok zapustil Pjongjang. Člani severnokorejskega režima so mu odkrito povedali, da se ne nameravajo več pogovarjati o odpravi jedrskega orožja na polotoku, ker da Američani ne ponujajo ničesar konkretnega. Pogajanja so zašla v slepo ulico že po februarskem srečanju med Trumpom in Kimom v Hanoju. Ameriški predsednik je takrat naivno pričakoval, da se bo Kim vnaprej odpovedal jedrskemu orožju, še preden bi ZDA odpravile sankcije.
Kim si lahko privošči zaostritev
Severna Koreja sicer že od maja izvaja poskuse z izstrelki kratkega dometa, kar so v Washingtonu namerno pospremili z relativno blagimi komentarji. V prvi polovici tega meseca je Pjongjang potem izvedel takšni izstrelitvi raket kratkega dosega, ki sta po mnenju analitikov priprava za izstrelitev medcelinskih raket. Ker se na te rakete lahko namesti jedrske konica, bi bila s tem omajana Trumpova izjava iz leta 2018, da za ZDA »ne obstaja več jedrska grožnja iz Severne Koreje«. Novi satelitski posnetki tudi potrjujejo domnevo, da je v Severni Koreji tovarna opreme za medcelinske rakete.
Kim si lahko privošči politiko zaostrovanja tudi zato, ker zdaj ne potrebuje več toliko pomoči ZDA, saj ima Severna Koreja kar nekaj prihodka od številnih kitajskih turistov. Poleg Kitajske je tudi Rusija naklonjena Severni Koreji. Obe pri Združenih narodih skušata doseči omilitev sankcij proti Severni Koreji, proti čemur pa so ZDA s trditvijo, da za to ni pravi čas.
Ravno v teh dneh je John Bolton, nekdanji Trumpov svetovalec za nacionalno varnost, v intervjuju za spletno stran Axios kritiziral napačno politiko ameriške administracije do jedrskega programa Severne Koreje. Po Boltonu bi ZDA morale bolj zaostriti sankcije, kar bi prisililo Kima k popuščanju. »Ni res, da smo izvedli maksimalni pritisk na Severno Korejo,« je dejal. Bolton ne verjame napovedim, da se bo Pjongjang odpovedal jedrskemu orožju.
Severna Koreja je tudi glavna tema srečanja voditeljev Kitajske, Japonske in Južne Koreje, ki zdaj poteka na Kitajskem. Zlasti japonski premier Šinzo Abe in južnokorejski predsednik Mun Jae In sta zaskrbljena zaradi zelo verjetnih izstrelitev novih severnokorejskih raket.
