Naj navedeno, absolutno neprimerno človeško, kulturno in ne nazadnje politično dogajanje v parlamentu v zvezi s kandidiranjem in izvolitvijo Angelike Mlinar ponazorim tudi z vprašanjem oziroma možnostjo, kaj bi se dogodilo, če bi na primer poslanec italijanske ali madžarske narodnosti kandidiral za ministra ali predsednika vlade ali katero drugo odgovorno funkcijo. Čeprav obstaja tudi formalnopravno dejanska možnost takšnega scenarija, si skoraj ne znam predstavljati, v kakšni situaciji bi bili ljudje, ki bi se znašli v tej vlogi. Odkrita slovenska nacionalistična večvrednost nekaterih politikov, hujskaška miselnost, ki je že dobila domovinsko pravico tudi v parlamentu, ograditev »svoje« slovenske identitete in kulture pred »zlobnimi tujci«, pa že skoraj pregovorna »majhnost« in zakompleksanost so lastnosti, ki nam res niso v ponos.

Če najvišji predstavniki oblasti v državi ne znajo ali nočejo razumeti nacionalističnih potez in širine ter pomembnosti predstavljanja vseh ljudi, potem je res težko pričakovati rezultate, ki bi bili v korist vseh nas. Prav tako se je umestno obregniti ob barantanja in kupčkanja glede glasov poslancev, ki zagotavljajo želene strankarske rezultate. Ali so takšna ravnanja vedno na mestu? Četudi v škodo vsem ljudem?

Kje je meja med strankarsko disciplino na eni strani in razmislekom ter odločitvijo o drugačnem glasovanju na drugi strani? Kako je resnično z ustavno zagotovitvijo samostojnosti poslancev? Res je, da so prehodi iz ene stranke v drugo stalnica in so seveda lahko tudi posledica osebnih nestrinjanj z ravnanji določene stranke. Res pa je tudi, da imamo v spominu kar nekaj takšnih političnih dvoživk, ki bi jih lahko dali tudi v nov rod »večživk«. Od kakšnega bivšega zunanjega ministra, ki je še vedno reden obiskovalec v sredstvih javnega obveščanja, pa do danes že pozabljenih posameznikov, ki jim niti ne vemo več imena. Bili pa so v določenem trenutku jeziček na tehtnici pri odločanju v parlamentu.

Hočem le reči oziroma opozoriti, da ne glede na vse probleme nikoli dokončane oziroma dosežene demokracije, ali »demokracije«, bi morali vsi ceniti doseženo stopnjo in predvsem veliko bolj ravnati državotvorno. Od poslancev bi to najprej pričakoval. Vsa dogajanja okoli Angelike Mlinar pa so le dokaz, da smo še zelo daleč od želenega stanja.

Miloš Šonc, Grosuplje