Ob jubileju se spodobi, da najprej pogledamo na prehojeno pot. Kako bi opredelili petnajstletnico založbe Moonlee Records, ki je s svojimi izdajateljskimi potezami nedvomno pustila sledi na regionalni neodvisni sceni?

Največji uspeh je, da smo po petnajstih letih še vedno aktivni in prisotni; da izdajamo nove albume in tvorno sooblikujemo glasbeno sceno v Sloveniji in tudi širše. Prisotni smo namreč na celem območju nekdanje Jugoslavije. Ko smo leta 2004 iz čistega zanosa ustanovili založbo, si niti približno nismo predstavljali, v kaj se bo razvila, da bo zgodba tako obsežna in dolgotrajna. Naslednjih petnajst let smo počasi rasli, se sproti učili in na koncu oblikovali zgodbo, da danes lahko brez slabe vesti trdim, da je Moonlee Records ena najpomembnejših in najvplivnejših založb v regiji. Do tega trenutka smo izdali 49 naslovov, med njimi so Repetitor, Borghesia, Damir Avdić, Bernays Propaganda, Nikki Louder… Skratka, pod svojo streho smo ubrali zelo privlačen nabor novejših izvajalcev iz bazena nekdanje države.

To so uspehi, kaj pa neuspehi?

V moji naravi je, da sem zelo samokritičen do svojega oziroma našega dela, vendar bom kritike v tem trenutku zadržal zase. Zaupam lahko, da imamo še veliko rezerve, kar predstavlja lepe obete za prihodnost.

Kako neodvisna scena obravnava vašo založbo, ki si je v tem času izborila pozicijo pomembnega igralca v regiji?

Že skupine/imena pod našim okriljem nam omogočajo prepoznavnost v obe smeri. Večje založbe spremljajo naše korake, manjšim pa predstavljamo nekakšen vzorčen model in zgled vodenja neodvisne založbe. Imeli smo nos, da smo izbrali prave skupine v pravem trenutku. Vendar izbor ni dovolj, tudi korekten odnos je pomembna vrlina in zagotovilo za naprej. Večina manjših in neodvisnih založb deluje v obliki hobi programa, kar v zadnji petletki ne velja več za Moonlee Records. Dejavnost založbe smo namreč razširili, saj smo založniškemu delovanju dodali tudi »booking« ali dogovarjanje in urejanje koncertov za naše skupine.

Ali gre v tem primeru za dodaten priliv sredstev, ki je nujen za delovanje oziroma obstoj založbe?

Plošče se danes ne prodajajo več, glasbene trgovine so praktično izumrle in tudi spletna prodaja je šibka. Že pred leti smo spoznali, da je najučinkovitejši način prodaje nosilcev zvoka neposredno na koncertih. Tako smo dobili »win-win«, dvakrat zmagovito situacijo. Skupine imajo več priložnosti za koncerte, mi pa na njih prodajamo nosilce zvoka in preostalo blago. Model je uspešen in založba je postala moja/naša redna služba.

Kakšen je pravzaprav teren, pogoji za neodvisno založništvo pri nas?

Težko je, a prepričan sem, da tudi v preteklosti ni bilo nič bolje. Ta posel nikdar ni bil mišljen kot nekaj enostavnega, in če nisi s srcem pri tem, je bolje, da si poiščeš kaj drugega. Z digitalizacijo se je način založništva spremenil, saj se je prisotnost glasbe preusmerila s fizičnih nosilcev zvoka na digitalne platforme. Tudi sama promocija skoraj izključno poteka po socialnih omrežjih in raznih spletnih kanalih. Treba se je znati prilagajati in tu smo neodvisne založbe v prednosti, saj za ali nad seboj nimamo cele hierarhije odločitev. Taktiko lahko spremenimo čez noč! Ključen problem v Sloveniji je, da vodilne spletne platforme spotify pri nas nimamo. Prav tako nimamo monetizacije youtube kanala, ki je pri nas osrednja pretočna platforma. S tem smo založniki in glasbeniki prikrajšani za precejšen vir dohodkov. Skratka, veliko je še rezerve za finančno (o)krepitev neodvisnega založništva. Navaditi smo se morali iz malega delati veliko. Moj/naš moto je: s kartami, ki jih držiš v rokah, igraj na najboljši možni način.

Ali se vložena sredstva povrnejo, saj – navsezadnje – izdajate tudi vinilne plošče, ki za razliko od digitalnih niso ravno poceni?

Čeprav je tu pa tam prisoten vnaprejšnji premislek, Moonlee Records še vedno poganjata začetni entuziazem in norost. Ker delujemo profesionalno, smo sicer pozorni na ekonomski vidik, a če smo prepričani, da je nek material vreden objave na nosilcu zvoka, ga pač objavimo, četudi že vnaprej vemo, da nam ne bo povrnil vloženih sredstev. Z uspešnimi projekti pokrivamo tiste, ki so manj uspešni, ali če povzamem: ekonomsko se ne izplača, vendar se splača!

Kaj nam Moonlee Records napoveduje za naprej?

Če sta bili leti 2018 in 2019 bolj umirjeni, kar se založništva tiče, je pred nami sila razgibano leto. Skupina Repetitor za jesen napoveduje nov album, prav tako Nikki Louder, o novem projektu razmišlja tudi Borghesia, hrvaški Žen pa bodo ob svoji desetletnici izdali svoj prvenec v vinilni obliki. Dogovarjamo se tudi z novimi glasbeniki, ki še niso pod našim okriljem, toda o imenih raje še ne bi govoril.